Kratka radijska igra je primer neideografskega zvočnega izražanja, ki predpostavlja, da je svet mogoče pojmovati kot laboratorij zvokov. Avtorja sta izzvenevanje človekovega notranjega in zunanjega svet zabeležila s slušnimi utripi, izvirajočimi iz mestnega življenja.
Posneto v studiih Radia Sarajevo leta 1989