Cik Cak

Mednarodna skupinska razstava

Tekstom(l)at / Foto: Lina Rica, Boštjan Čadež

Sodelujoči: Haveit, Sandra Dukić, Ephemerki, ČIPke, iniciativa za ženske s čutom za tehnologijo, znanost in umetnost, FEMKANJE, Boštjan Čadež, Lina Rica, Natalija Vujošević 

Cikcakanje je skovanka filozofinje in feministične teoretičarke Rossi Braidotti, ki jo uporablja predvsem v povezavi z ne-linearnostjo in s katero predvideva možnost nadaljnjega razvoja posthumanistične kritične teorije. Ta se nanaša na intenzivne forme in načine interdisciplinarnega in transverzalnega preseganja meja med različnimi diskurzi. Cikcakanje je povezano z razumevanjem časa kot kompleksnega in nelinearnega pojava, v katerem sta znanje in delovanje zaznamovana s konceptualno raznolikostjo. V tem smislu je razstava Cik Cak zasnovana kot interdisciplinarna razstava, ki prikazuje večplastne odnose med feminizmom in različno oblikovanimi, družbeno relevantnimi diskurzi iz prostorov bivše Jugoslavije.

Naravo sodobnih družb in subjektov, ki jih tvorijo, v veliki meri določajo različni načini povezovanja in delovanja. Ti so posledica skupinskih kritičnih in kreativnih družbenih in tehničnih razmerij, ki jih na razstavi s ČIPkarnico predstavljajo ljubljanske ČIPke, Iniciativa za ženske s čutom za tehnologijo, znanost in umetnost. ČIPkarnica vsebuje posebni družbeno-tehnični potencial v oblikovanju drugačnega prostora za proizvodnjo in distribucijo znanja kot posledico več individualnih in skupinskih projektov, ki raziskujejo položaj žensk v znanstveno-tehničnem kontekstu in intermedijski umetnosti, spodbujajo komunikacijo o pogojih delovanja žensk na tem področju ter predlagajo prakso, ki presega spolne ločnice.

Razmišljanja o strukturah moči, združevanju znotraj kompleksnega sistema proizvodnje in distribucije znanja ter o njegovi restriktivnosti in produktivnosti je umetniška platforma Femkanje aktivirala v mreži 67 intervjuvanih umetnic in umetnikov znotraj avdio-vizualne instalacije Femkanje – Radio mapiranje neodvisne scene. Avdio-vizualna mapa prikazuje odnose in kontraste pri razumevanju hegemonije konkretnega političnega in socialnega konteksta ter problemov, povezanih z refleksijo spolne, družbene in kulturne enakopravnosti v Srbiji in regiji.

V realnem času generirana animacija Tekstom(l)at hrvaško-slovenskega dvojca Line Rica in Boštjana Čadeža spreminja lingvistični prostor v rizomatsko strukturo, v kateri je linearnost branja pretvorjena v večsmerno povezovanje besedila (na temo feministične teorije – transfeminizma, posthumanizma, performativne umetnosti) z zunanjimi izkustvenimi procesi nelinearnega branja in mišljenja.

Avdio-vizualna instalacija Odmev arhiva črnogorske umetnice Natalije Vujošević skozi zvočne posnetke osebnih zgodb, ki so jih avtorica, njena mati in babica doživele pri petnajstih letih (v treh različnih kulturno-zgodovinskih obdobjih), prevprašuje pomen osebnega arhiva ter s pomočjo preloma linearne časovnosti prek ponovne povezave s preteklostjo aktivira potencial imaginacije.

Performans Kontekstor proti diskurzorju makedonskega dvojca Ephemerki se prek svojevrstne spekulativne destabilizacije identitete in znanja ukvarja z vprašanji, ki na ironičen način ritualizirajo ključne elemente Foucaultovega disciplinskega ukrepa. V svojevrstnem psevdopredavanju lucidno in večplastno dekonstruirata pojem norme, se osvobodita ontološkega materiala, povezanega s konstrukti in režimi moči, ter na ta način pokažeta, kako znanje v teoriji in sodobni filozofiji disciplinira umetniško prakso.

Regulacija življenja v družbah, v katerih politična in gospodarska tranzicija še nista končani, se najbolj odraža v razlikah med javno in zasebno sfero. V performansu Kakor si boš postlala, tako boš spala bosanska umetnica Sandra Dukić s pomočjo znanega ljudskega pregovora (katerega besedilo med performansom veze na kos blaga) postavlja občinstvo v vlogo poslušalke/ca in z uporabo avdio zapisa posreduje izkušnje ženske, ki živi v Varni hiši. Z obravnavo nasilja nad ženskami evocira patriarhalno retoriko in vprašanja delitve na javno in zasebno sfero, ki še vedno perpetuirajo in normalizirajo vlogi žrtve in storilca.

Političnost umetniškega delovanja kosovskega kolektiva Haveit se kaže v postopkih razkrivanja spolne in družbene neenakopravnosti in krivičnosti. Projekt Uporabi svoja usta obsega izvedbo istoimenskega performansa v živo ter izbor foto in video performansov, ki opozarjajo na patriarhalno matrico vsakdana, izraženo v spolnih stereotipih in moški nadvladi v družbi. Upira se zatiranju žensk, ki prevladuje v albanski družbi, diskriminaciji LGBT skupnosti, nacionalizmu in se bori za preseganje prevladujočih družbenih paradigem v najmlajši evropski državi.

Vse sodelujoče umetnice, umetniki, kolektivi, platforme in iniciative iz prostorov bivše Jugoslavije skozi raznolike prakse raziskujejo nelinearni razvoj kulturne, spolne, tehnološke in gospodarske neenakosti ter na ta način odkrivajo specifiko politično utemeljenega branja sedanjosti v odnosu do vse bolj kompleksnih družbenih pojavov, s katerimi se soočajo.

Razstava Cik Cak ne želi izrisovati kartografije in »razstavljati« konsistentni diskurz, temveč poskuša udejanjiti nelinearni zapis aktivne prakse feministične misli z močnim kritičnim in kreativnim predznakom.
(Lenka Đorojević, kuratorica razstave)