V zgodovini sodobnega plesa in scenskih umetnosti zadnjega stoletja so imeli umetniški kolektivi različne razloge in funkcije, organizacije časa in prostora ter metode in pogoje dela. Kulturni konteksti so proizvajali zelo različno mišljenje skupnega dela, pri čemer so umetnike v kolektive kdaj povezovale povsem spontane oblike srečanj, drugič zelo načrtovani metodični umetniški kodeksi, tretjič povsem ideološki ali nazorski temelji, četrtič (nezadostni) produkcijski pogoji in specifične organizacije delovnega časa. Kaj je z umetniškimi kolektivi danes? Kako so organizirani? Kaj si želijo doseči? Kako razumejo skupno v opoziciji do posameznega ali individualnega? Na kakšne načine so vidni? Ali generirajo določene identitete in kako te komunicirajo z občinstvi? Kako je umetniška kolektivnost reflektirana v svojih občinstvih?
Časi in razlogi umetniških kolektivov v plesu in scenskih umetnostih
:
: