Plesni dokumetarec
Režiser: Bryan Little (ZA)
»Plešem, kot bi mi kdo prislonil pištolo na sence.« – Mada Sthembiso (Shakers & Movers)
Ulični ples v Južni Afriki je zapleten, zavit podzemni svet, ki tako kot večina subkultur obstaja kot vsota njegovih udeležencev.
Če v Mapetli, Soweto ukradeš telefon ali ročno torbico, ne boš živel dolgo. Skupnost te bo ubila. Če ukradeš avtomobil, bodo policiji rekli, da te ni tam. Prince mi je to povedal, ko sva se s shisa nyama (neformalni ogenj na prostem, kjer lahko kupiš meso in popiješ pivo) vračala k Madi.
Prince je pantsula, včasih je bil tsotsi, gangster, morilec. Danes se ponosno sprehaja po ulicah; je pantsula plesalec in malo celo slaven. Tom London iz Soweto's Finest pravi: »Ko plešemo, najdemo smisel s svojimi telesi.« Prince, ki gibko in malce bahavo pohajkuje po prašni ulici, je morda utelešenje tega sentimenta. Ko zapleše na vogalu ulice z Mado, se otroci, tsotsiji, matere, nezaposleni in prevaranti vsi ustavijo, da bi ga gledali. Vedno se sprašujem, kakšen občutek je to, imeti tako moč v sebi. Nobenih rekvizitov, nobenih gorečih obročev – nič. Kakršenkoli že je ta ples. Je čudovit, deloma cirkus, deloma duša. Ne glede na kontekst ali stil. Navsezadnje vsi plešemo za občinstvo enega.
Prince Mofokeng, pionir, prvi pantsula – plesalec. Umrl je leta 2015 in na njegovem pogrebu so predvajali dokumentarec o njegovem življenju in plesali … »Zanj je veljalo, da je dobrodušen in da se rad smeji. Pomembno mu je bilo, da so se ljudje povezali in imeli lepo.«
Film je prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec festivala, Encounters film festival 2012, Južna Afrika in bil proglašen za najboljši južnoafriški dokumentarec (Best South African Documentary) – Durban International Film Festival.