Plesalec, performer in koreograf Harald Beharie je s solom Batty Bwoy (2022), kar bi v slovenski jezik lahko prevedli s pejorativnim izrazom peder ali bolj dobesednim, arhaičnim in pozabljenim ritopik, v mednarodni plesni prostor vnesel nemir, kakršen se primeri samo vsake toliko let. Batty Bwoy je tako učinkovit, ker z rabo fundamentalnih instrumentov teatralnosti popolno razgaljenost in transparentnost odrskega queer telesa izpostavi pogajanjem z gledalskimi telesi ali telesom na način, kjer skupaj s performerjem ugotavljamo, ali nas bolj definira odgovor na vprašanje, kdo smo, ali v resnici samoobrambno, zaščitno in teritorialno vprašanje, kje smo, ki ga je psihoanaliza nekoč povezala z močjo groze. Delo nas zaseda v center vednosti, ki ga moramo šele opredmetiti, zagledati in se do njega opredeliti. Kaj nastane, če fobije, povezane z različnimi družbenimi spoli onstran heteronormativnosti, uporabimo kot uprizoritveno besedilo?
»Batty Bwoy je solo, ki se ne začenja z vprašanjem ali kritiko, temveč izhaja iz igre in želje, ki sta prepleteni v nasilje in šarmantno krutost. Z reapropriacijo jamajškega izraza ‘batty bwoy’, slengovske oznake za queer osebo, delo subvertira in spreobrača mite o črnem queer telesu, tako da razgrinja ranljive vidike, ki vznikajo v igri med zavednim in naivnim. S seciranjem absurdnosti v demonizacijah queerovstva Batty Bwoy artikulira poroznost teles in jezikov, procesov, kjer usta požirajo in bruhajo izmisleke, ki se izločenim telesom potem lepijo na kožo. V odisejadi z drotarskim progresivnim rockom Batty Bwoy napada in objema sedimentirane pripovedi, povezane s strahovi pred queer telesom kot perverzno in deviantno pojavo. Izraz Batty Bwoy je rabljen na način, da prebuja ambivalenten stvor na prehodih med prekarnim telesom, osvobojeno močjo, radostmi, užitki in queer energijo! Delo je svoj navdih našlo v mitologijah, ogabnih stereotipih, občutjih in fantazijah o queer telesu, pa tudi v identitetah, homofobičnih varietejskih besedilih popevk, italijanskih giallo filmih iz sedemdesetih let, uporniških gully kraljicah (jamajških brezdomskih trans osebah, izpostavljenih šikaniranju in nasilju) in queer glasovih iz Norveške in Jamajke, ki so bili udeleženi v procesu ustvarjanja sola,« pravi Harald Beharie.
***
Koreografija in izvedba: Harald Beharie
Umetniški sodelavki/skulptura: Karoline Bakken Lund in Veronica Bruce
Skladatelj: Ring van Möbius
Oblikovalec zvoka: Jassem Hindi
Zunanje oko: Hooman Sharifi, Inés Belli
* S Haraldom Behariejem se bo po predstavi v preddverju Stare mestne elektrarne pogovarjal Slavčo Dimitrov. Pogovor bo potekal v angleškem jeziku.
* V predstavi je prisotna golota.
Organizacija: Kino Šiška in NDA Slovenija v sodelovanju z zavodom Bunker