Umetniški laboratorij že s svojim imenom obljublja nepričakovano ter negotovo. Je skupni prostor združenih festivalov Platforma ter Performe, ki gostujoče umetnike približujeta publiki ne le skozi uprizorjena dela, temveč skozi konkretne prijeme njihove umetniške prakse. Skupaj bomo poglabljali odnos do neznanega – dovoljeno nam bo naslavljati nerazumljeno, morda tudi nesmiselno, a vsekakor zaznavno ter občutno skozi določene vidike našega bitja oziroma umetniškega udejstvovanja.
Letošnji format, ki bo potekal v želji iskanja novih med-komunikacijskih prostorov med umetnikom, njegovim delom, izvajalci in gledalci, sega v polje izkustvenega vpogleda v umetniška dela in aktivne vključitve gledalca, ter želi raziskati možne procese in izmenjave znanj, ki lahko iz takšnega srečanja vzniknejo in se razvijejo.
Gledalčeva izkušnja vidnega, gibajočega telesa pred njim in ob tem njegova lastna izkušnja telesa sta v polju percepcije za zmeraj ujeta v nenehnem posledično-vzročnem procesu. Kar gledalec vidi in zazna, prehaja vanj in se useda na vsebine notranjih čutilno miselnih zemljevidov, ki jih afektira in v njih odzvanja. Hkrati pa se njegovi spreminjajoči notranji zemljevidi nenehno odpirajo in prodirajo ven, usmerjajo njegove čute, zaznave in sklepanja.
Če torej o sebi razmišljamo kot o aktivnem gledalcu, ki s svojim zavedanjem, prisotnostjo (fizično in mentalno) venomer soustvarja umetniško delo, ki ga percipira, nas tokrat zanima, kako lahko to dejstvo razvijemo še dlje in iščemo načine izkustvenega dialoga, kjer se proces fizične relacije dejansko lahko zgodi. Prostor, v katerem lahko udeleženec v skladu s svojimi zmožnostmi in interesi skozi svoje telo razmišlja, razvija in raziskuje različne ideje, stanja in vprašanja, ki se tesneje ali mimobežno dotikajo specifičnosti določenega umetniškega dela.
Laboratorij bo potekal dva dni in bo zgrajen okoli raziskovanja dveh umetniških pristopov naših dveh gostov, Sebastijana Geča in Mateje Bučar, ki skozi raziskovanje tenke meje med vsakdanjim, reprezentiranim, spregledanim in na novo doživetim vsak na svoj način ustvarjata v polju urbane koreografije.
Umetniški laboratorij je namenjen prav vsem ustvarjalcem, ljubiteljem, teoretikom, in ne le plesnim umetnikom, saj je format namenjen medsebojnemu oplajanju različnih disciplin.
Anja Bornšek (SLO/D) je plesalka, koreografinja in pedagoginja. Diplomirala je na salzburški akademiji za ples SEAD, magistrski študij iz pedagogike sodobnega plesa je končala na Univerzi HfMDK v Frankfurtu, pridobila pa je tudi naziv pedagoginje s področij gibanja in somatike po metodi Body-Mind Centering. Njeno izobraževanje je bilo s štipendijami podprto s strani Ministrstva za kulturo RS ter na magistrski ravni s štipendijo Studienstiftung des Deutchen Volkes. Svoj umetniški jezik je razvijala v sodelovanju s številnimi koreografi in režiserji, kot so Begum Erciyas, Joao da Silva, Matej Kejžar, Snježana Premuš, Jana Menger, Mala Kline, Sebastijan Horvat, Maayan Danoch in Matija Ferlin. Aktivna je kot plesalka, performerka, pedagoginja in ustvarjalka, poleg tega pa v Tanzhaus Düesseldorf razvija in vodi umetniški format, namenjen razvijanju občutljivosti občinstva za plesno umetnost, v katerem se osredotoča na artikulacije utelešenega mišljenja o zaznavi ter ustvarja prostore za aktivno participacijo v umetniškem delu ter poglabljanje odnosa med umetniškim delom in umetnikom.