Zvočni performans Rane Hamadeh, ki po strukturi sledi oratoričnemu izročilu šiitskega obreda ašura, komentira in raziskuje politične, vojaške in pravne izraze tega obreda v libanonskem in sirskem kontekstu. Izročilo ašure, vsakoletnega obreda, med katerim so žalujoči skozi pripovedovanje in govorništvo ponovno priča krivičnemu uboju Imama al Husseina (626–680 n. št.), vnuka preroka Mohameda, in alegorično sklicevanje na ultimativni lik zatiranih umetnica jemlje za svoj strukturni dramaturški okvir, s pomočjo katerega identificira oblike državnega nasilja in pravne aparate, ki te omogočajo. V sozvočju s konfiguracijami moči, ki sestavljajo sirsko-libanonsko politično navezo, pa tudi genezo stranke Ba'ath in vojaškega vzpona Hezbolaha, preplavljajoča, kakofonična 8-kanalna zvočna igra Rane Hamadeh ponovno dramatizira logiko, pod katero se je uprizarjanje ašure v nedavnih desetletjih preobrazilo v militarizirano obliko gledališča. Umetnica ob tem predlaga tudi morebitni jezik izhoda in sprostitve napetosti.
Performans je na trenutke zelo glasen in ni primeren za otroke.
Dogodku bo sledil Zbor za publiko, prostor za refleksijo in pogovor o tem, kako smo gledali in kaj smo videli. Povezovala bo Lea Kukovičič.
Kompozicija, besedilo, izvedba: Rana Hamadeh
Urejanje zvoka: Jorg Schellekens; vokalistka: Caroline Daish
Zvočna raziskava: Sara Hamadeh
Izvorna različica performansa je nastala po naročilu 8. Liverpoolskega bienala (2014), pričujoča različica pa po naročilu Western Front (2015)
Sodelujoče umetnice:
Rana Hamadeh
Lea Kukovičič