Koreografija Neskončna ljubezen ali ljubezen umira vedno znova, kot da ji ne bi bilo konca razmišlja o odnosnosti med poželenjem, plesom, fragmentacijo, ljubeznijo (v skupnostnem smislu) in časom. Delo se razvija in razpira skozi različne iteracije.
Performativni jezik Baczyński-Jenkinsa se izreka skozi gesto, senzualnost, dotik in odnosnost ter tako razgrinja strukturna mesta politike in želje. Odnosnost zasledimo v dialoškosti, skozi katero delo vznika in je uprizarjano, pa tudi skozi tematike in poetike, ki jih izreka. To vključuje umestitev odnosov med čutnim in družbenim, med telesno izraznostjo in odtujitvijo, med teksture vsakodnevne izkušnje, med utopičnimi in latentnimi queer zgodovinami. Za Baczyński-Jenkinsa koreografija nastopa kot reflektivni medij za razmislek o temah čutnosti, percepcije in kolektivne izraznosti in kot odskočna deska za potopitev v alternativne načine doživljanja spomina, časa in sprememb.
Koreografija: Alex Baczyński-Jenkins
Oblikovanje zvoka in umetniško svetovanje: Krzysztof Bagiński
Zvočni prispevki: Zoi Michailova
Dramaturgija: Andrea Rodrigo
Pesem: Ezra Green
Nastopata: Aaa Biczysko, Beverly D. Renekouzou
Trajanje: 120 minut