Aktualne smernice slovenskega dokumentarnega gledališča

:
:
Okrogla miza DGKTS

Moderatorka: Zala Dobovšek

Sodelujoči: Andrej E. Skubic, Uršula Cetinski, Blaž Šef, Aljoša Ternovšek, Andreja Kopač, Sebastijan Horvat

Dokumentarno gledališče je vselej – včasih neposredno, drugič simbolno – aktualna, živa preslikava mentalnega stanja prostora, v katerem nastane. Zmeraj ima najmanj dvoje poslanstev: da raziskuje sebe kot uprizoritveni medij in da naveže čvrst dvosmeren stik z družbenim okoljem, ki ga nagovarja. Ne glede na to, ali dokumentarno gledališče raziskuje sodobne teme ali pogreva stare, je njegova osrednja naloga razkrivanje nerazrešenih, spregledanih problematik kolektivnega značaja.

Avtorski projekt 25.671 (Prešernovo gledališče Kranj), Portreti in Pavla nad prepadom (Slovensko mladinsko gledališče) ter uprizoritvi umetniškega kolektiva Was ist Maribor? (TAM in Igra o antikristu – Oratorij po mariborski nadškofiji) so projekti, ki so (ali še bodo) zaznamovali dogajanje na polju slovenskega dokumentarnega gledališča v zadnjih dveh letih. Čeprav gre za dokaj različne oblike gledaliških pristopov, jih družijo sorodni motivi in problemi: razgrinjanje prikritih plati polpretekle zgodovine in sodobnosti, preigravanje resničnosti in fikcije, raziskovanje uprizoritvenih postopkov preko dokumentarnega gradiva in navsezadnje tudi (takšna ali drugačna) cenzura.