Sklop bo namenjen domačim neinstitucionalnim ustvarjalkam_cem, ki delujejo v žanrih malih umetnosti v Sloveniji. Spregovorili bodo o svojih izkušnjah, motivacijah, inspiracijah in željah, načinih dela, odzivih publike pa tudi konkretno o žanrih, v katerih ustvarjajo – kako jih sami definirajo in kaj menijo o razvitosti tega polja v Sloveniji.
Zala Dobovšek: Formati in potenciali lokalne »male umetnosti« (članek bo predstavila Maja Šorli)
Razprava, vodi: Maja Šorli
Okrogla miza s predstavniki slovenskih produkcijskih platform »malih umetnosti«
Udeleženci: Maja Dekleva Lapajne (Kolektiv Narobov) / Maja Delak (Emanat) / Goran Završnik (KD Priden možic) / Teja Reba (Mesto žensk)
Moderatorka: Maja Šorli
***
Zala Dobovšek (SI): Formati in potenciali lokalne »male umetnosti« (članek bo predstavila Maja Šorli)
Pregledni članek o žanru malih umetnosti (»kleinkunst«) se lokacijsko zamejuje na domači, slovenski prostor, časovno pa zaobjema zadnji dve desetletji. Uprizoritveni formati malih umetnosti, ki v svoji metodologiji obsegajo precej širok nabor raznolikih principov ustvarjanja, izvajanja in produkcije, so ne glede na svoje razpršene specifike načelen vzporedni tok institucionalizirani produkciji. So avtonomna alternativa in tudi (včasih bolj, včasih manj) neposreden komentar sočasne kanonizirane uprizoritvene prakse, ki delujejo po pričakovanju obstoječih normativih razumevanj umetnosti in njene distribucije. Male umetnosti vselej vzporedno reflektirajo tako širšo družbeno situacijo kot tudi dominantne umetniške trende v njej, prav v tej dvojni refleksiji se sproža svojevrstna političnost, ki se nahaja tako v vsebinah (kritika sistema) kot v njenih naknadnih oblikah javne izvedbe (umetniški manifestaciji). V slovenskem prostoru so od leta 2000 temelje malih umetnosti ustvarile in vzdrževale predvsem organizacije in festivali, ki so kritično tematizirali družbene anomalije, nazadovanje in normativnost (v vseh pogledih). Festival Mesto žensk se prvenstveno osredotoča na sodobno, eksperimentalno, kritično, družbeno angažirano, politično, transdisciplinarno in feministično kulturno produkcijo. Rdeče zore prav tako izhajajo iz modela angažiranega feminističnega festivala z močno konotacijo kvirovstva in lezbičnih komponent, oblikovane pa so večdisciplinarno (predavanja, performansi, razstave, koncerti in druge oblike javnega izražanja). Zadnjih nekaj let je domače okolje na tem področju zaznamoval tudi permanentni projekt Tatovi podob (v produkciji zavoda Emanat) – tehnoburleska, ki nenormativno reprezentira goloto, pornografijo, istospolnost, perverzno popkulturo, feminizem, transnacionalnost in kvir perspektive spola. Kot najmlajša gesta emancipacije Kleinkunsta je leta 2018 nastal festival Sindikat odklonskih entitet, ki deluje kot platforma robnih urbanih žanrov nove komedije, performativnega humorja, ironije, satire, parodije in družbenega komentarja. Poleg omenjenih, marginalno najbolj izstopajočih figur, so seveda v našem prostoru delovale tudi še druge akterke in akterji malih umetnosti, ki morda – konceptualno ali ne – ne delujejo kontinuirano, a brez dvoma razpirajo (uprizoritvene in mentalne) horizonte gledališča in širijo mesto (umetniškega) upora. Prispevek bo tudi nanje usmeril raziskovalni reflektor.
Zala Dobovšek je dramaturginja, teatrologinja in docentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Na AGRFT je diplomirala iz dramaturgije in se med študijem izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze). Leta 2019 je doktorirala na AGRFT (smer Študiji scenskih umetnosti) z disertacijo Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja. Je aktualna predsednica Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Od leta 2016 je mentorica celoletnega seminarja Mala šola kritike. Deluje kot praktična dramaturginja, recenzentka, mentorica kritiškega pisanja in pedagoginja.
Okrogla miza s predstavniki slovenskih produkcijskih platform »malih umetnosti«
Udeleženci: Maja Dekleva Lapajne (Kolektiv Narobov) / Maja Delak (Emanat) / Goran Završnik (KD Priden možic) / Teja Reba (Mesto žensk)
Maja Dekleva Lapajne dela kot ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti. Je režiserka, avtorica in performerka, soustanoviteljica in umetniška direktorica večkrat mednarodno nagrajenega Kolektiva Narobov, ena od umetniških vodij mednarodnega festivala Goli oder, ustvarjalka klovnovskih projektov (Moja nit je rdeča, Za crknt, Rdeči noski) in gibalnih predstav (Predelano življenje, Zavod Federacija) ter članica mednarodnega umetniškega kolektiva Orcas Island Project. Sodeluje tudi pri gledališču za otroke (Gledališče Unikat) in mladostnike (Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju) ter na radiu in televiziji (RTV Slovenija).
Kolektiv Narobov je predan raziskovanju in ustvarjanju žive umetnosti, pa naj gre za ulične intervencije, gledališke dogodke, radijske posege ali interaktivne predstave. Pomembna stebra njihovega ustvarjanja sta improvizacija in kolektivno delo. Sestavljajo ga Alenka Marinič, Maja Dekleva Lapajne, Gregor Moder, Tomaž Lapajne Dekleva in Sonja Vilč. Člani kolektiva so snovalci projektov in nastopajo v vlogah režiserjev, scenaristov in performerjev. K sodelovanju vabijo najrazličnejše domače in tuje umetnike s področja gledališča, plesa, giba, glasbe in vizualnih umetnosti. Kolektiv je 9 let deloval pod okriljem KUD France Prešeren, v letu 2013 pa se je pridružil Zavodu Federacija Ljubljana, veliki skupnosti umetnikov, ki se med seboj podpirajo organizacijsko, produkcijsko in umetniško.
Maja Delak je koreografinja, plesalka, performerka in pedagoginja, ki je študirala sodobni ples na CNDC L’Esquisse v Angersu v Franciji in na številnih plesnih seminarjih. Bila je članica v mednarodni plesni skupini En-Knap med letoma 1993 in 2002 ter idejna vodja realizacije gimnazijskega programa za sodobni ples, ki ga izvaja Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, kjer redno poučuje. V svojem koreografskem opusu je prepotovala številne svetove, ki se, kljub različnim tematikam in načinom dela, kot presečne množice družijo v sidrišče avtoričine plesne poetike, v kateri vedno jasneje določa metodologije sodobnega plesa. Leta 2006 je ustanovila zavod Emanat, v katerem si prizadeva za afirmacijo sodobnega plesa – tako s produkcijami predstav kot s knjižnim programom (zbirka Prehodi) ter izobraževanjem (Agon).
Emanat, ki deluje na polju uprizoritvenih umetnosti in sodobnega plesa od leta 2006, razvija področje »malih umetnosti« že od svojega nastanka. Poleg odrskih, večmedijskih, glasbenih, založniških in izobraževalnih aktivnosti razvija tudi žanre nove burleske, kabareta in sodobnih performativnih praks z lastnim ciklom tehnoburleske Tatovi podob, v sodelovanju z različnimi nevladnimi akterji in prizorišči pa že več let prireja tudi kakovostne in odmevne delavnice za domače ustvarjalce z mednarodno uveljavljenimi ustvarjalci tovrstnih žanrov. Platforma »malih umetnosti« je kot platforma za afirmacijo in razvoj malih umetnosti v produkciji zavoda Emanat nastala leta 2018. Od takrat so izvedli tri festivalske edicije z naslovom Sindikat odklonskih entitet, ki so vsaka po svoje osvetljevale slovensko in tujo produkcijo robnih urbanih žanrov.
Goran Završnik je predsednik KD Priden možic in idejni vodja Kamfesta. Z ekipo KD Priden možic je Dom kulture Kamnik upravljal od leta 2002 do leta 2017. Leta 2006 je končal šolanje na področju kulturnega projektnega menedžmenta – Foundation Hicter: European Diploma in cultural project management. Skupaj z drugimi akterji je razvijal Srednjeveške dneve v Kamniku, Dom kulture Kamnik, Festival Kamfest, Mestovanje, Pustni karneval, Kamniški kviz, KIKŠtarter, Kulturni vrt Katzenberg, Ognjeno Veroniko, Ano Desetnico v Kamniku, Kreativno četrt Barutana, Pot smodnika in tovarištva, Kamera teče itn. Leta 2007 je bil sodobitnik Ježkove nagrade, 2013 sodobitnik bronastega občinskega priznanja Občine Kamnik in 2017 sodobitnik Valvasorjevega priznanja za ohranjanje kulturne dediščine.
Kulturno društvo Priden možic je bilo ustanovljeno leta 1996 in je gledališče z najrazličnejšo ponudbo uličnih predstav in inštalacij v Sloveniji. Ponujajo velike špektakle, zrele ulične komedije, družbeno kritične inštalacije, ognjene predstave in cestne eksperimente. S svojimi uličnimi predstavami in glasbenimi produkcijami so sodelovali na različnih festivalih v Sloveniji in tujini. Kulturno društvo Priden možic upravlja Dom kulture Kamnik in je od leta 2013 tudi ustanovitelj Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik. Leta 2003 je društvo prvič organiziralo poletni Festival Kamfest po vzoru ljubljanskega Trnfesta. Po trinajstih letih je festival največji v širši regiji in s prek sto dogodki v desetih festivalskih dneh privabi več kot 35.000 obiskovalcev letno.
Teja Reba je avtorica, ustvarjalka, kuratorka, producentka, mentorica ter nekdanja programska vodja društva in festivala Mesto žensk. S svojimi umetniškimi deli je gostovala na številnih slovenskih in mednarodnih prizoriščih, bienalih in festivalih ter bila večkrat nagrajena.
Mesto žensk je platforma, ki producira in predstavlja sodobno, inovativno, vrhunsko, kritično, drzno in radikalno umetnost na različnih prizoriščih v Ljubljani. Festival, ki združuje izjemne ženske z vsega sveta, ponuja edinstveno izkušnjo zlitja imenitnih umetniških podvigov z navdihujočimi razpravami. Na festivalu je doslej gostovalo več kot tisoč lokalnih in mednarodnih umetnic in kolektivov iz vseh umetniških področij – od takih, ki se šele uveljavljajo, pa vse do največjih imen. Festival vsako leto predstavi sodobno, drzno, eksperimentalno, kritično, družbeno angažirano, politično, transdisciplinarno in feministično kulturno produkcijo.