Admiral s prijatelji na Ptujskem morju

Večer plesa in poezije

Admiral Mahić je eden najpomembnejših sodobnih bosansko hercegovskih pesnikov. Zbirka Vozni red ljubezni prinaša prevode iz dveh njegovih zbirk Planinski vodomet (2008) in Ljubezenski vozni red (2011), k temu pa je dodanih še nekaj pesmi, ki so nastale na njegovih bivanjih v Sloveniji v zadnjih letih. Že v naslov je zbirke je brezkompromisno položena beseda ljubezen, kot temeljni princip bivanja, katere iskalec, zasledovalec in vernik je. Ob njegovi boemski naravi in tudi v navezanosti z njo so njegova številna potovanja in bivanja v tujini njegov drugi temeljni vir poezije. Kamor koli gre, se dotika sveta s poezijo, pri tem je elokventnen, igriv v jeziku, sproščen v imaginaciji, njegove pesmi so pravi poetični izbruhi, ki jih preveva izrazit humanistični ton. V ospredju je pesnik kot opazovalec in presojevalec sveta in bivanja.

Recenzija Bukla:
Sodobni bosansko hercegovski pesnik nenavadnega imena, ki v arabščini pomeni »gospodar morja«, se slovenskim bralcem prvič predstavlja v prevodu. Pričujoča zbirka prinaša poezijo Planinskega vodometa in Ljubezenskega voznega reda ter nekaj pesmi, nastalih v času avtorjevih pohajkovanj po Sloveniji. Mahićeva poezija je poezija popotnika, ki nikjer ne najde obstanka, nekoga, ki se je »rodil /.../, da izkusim gibanje«, čeprav se najraje vrača v »razbito mesto« Sarajevo. Admiral ima »ČOLN, KI GRE, KAMOR HOČE«, ta pa – skladno z naslovom zbirke – vztrajno plove ljubezni naproti, z vzklikom »Omnia vincit Amor!«