Na eni strani je gledališka maska umetniško delo, saj je to pomemben element odrskega izraza. Njena vloga v predstavi je močno odvisna od uprizoritvenega koncepta. Maska je pogosto več kot samo šminka, saj v nekaterih predstavah nosi največjo težo njene likovne podobe in skupaj s kostumom dopolnjuje igralčev lik. Zato oblikovanje maske zahteva tesno ustvarjalno sodelovanje s kostumografi in režiserji.
Na drugi strani pa oblikovanje maske zahteva dobro poznavanje najrazličnejših tehnik, ki se nenehno izpopolnjujejo. Prav tako se skupaj z njimi razvija likovna govorica. Tudi v slovenskem gledališču si je maska našla svoj ustvarjalni prostor, ne samo kot tehnično sredstvo, temveč tudi kot samosvoja govorica. O oblikovalcih maske se zunaj gledališča redko govori in deležni so manjše pozornosti kot nekateri drugi ustvarjalci predstav, a tako kot oblikovalci luči in tona skupaj z igralci ustvarjajo vsakokratno gledališko magijo, večer za večerom, predstavo za predstavo.
Kot igralska umetnina izgine z aplavzom in poklonom, tako stvaritve oblikovalcev maske izginjajo s potegom čistilnega robčka. Do naslednje predstave ...
1. Strokovno srečanje oblikovalcev maske slovenskih gledališč
:
: