1. Strokovno srečanje oblikovalcev maske slovenskih gledališč

Za oblikovanje maske sta značilna dva med seboj povezana vidika.

Na eni strani je gledališka maska umetniško delo, saj je to pomemben element odrskega izraza. Njena vloga v predstavi je močno odvisna od uprizoritvenega koncepta. Maska je pogosto več kot samo šminka, saj v nekaterih predstavah nosi največjo težo njene likovne podobe in skupaj s kostumom dopolnjuje igralčev lik. Zato oblikovanje maske zahteva tesno ustvarjalno sodelovanje s kostumografi in režiserji.

Na drugi strani pa oblikovanje maske zahteva dobro poznavanje najrazličnejših tehnik, ki se nenehno izpopolnjujejo. Prav tako se skupaj z njimi razvija likovna govorica. Tudi v slovenskem gledališču si je maska našla svoj ustvarjalni prostor, ne samo kot tehnično sredstvo, temveč tudi kot samosvoja govorica. O oblikovalcih maske se zunaj gledališča redko govori in deležni so manjše pozornosti kot nekateri drugi ustvarjalci predstav, a tako kot oblikovalci luči in tona skupaj z igralci ustvarjajo vsakokratno gledališko magijo, večer za večerom, predstavo za predstavo.

Kot igralska umetnina izgine z aplavzom in poklonom, tako stvaritve oblikovalcev maske izginjajo s potegom čistilnega robčka. Do naslednje predstave ...