Hvala Minci Lorenci, ki jo z veseljem (in vsemi drugimi čustvi, ki jih vzbuja pri obiskovalcih in gledalcih) spremljam v SLG Celje, za presenečenje in nominacijo. Zares lepa verižna igra.
S pomočjo iskalnika SiGledal sem najprej pobrskala za teksti, ki so namenjeni mladim. Poklicna deformacija in hkrati veselje. Prideš, prosim, nazaj? Katarine Černe me je pritegnila tako z vsebino kot tudi z jezikom, primorščino. Depresija, prijateljstvo, ljubezen, comingout in droge so motivi dramskega teksta, ki se prepletajo v dogajanju med dvema glavnima protagonistkama s skupno izkušnjo. Pretresljiv tekst je mestoma humoren, k čemur v veliki meri prispevajo samoironični miselni komentarji glavne protagonistke. Vsekakor tekst priporočam v branje mladim, navdušil pa bo tudi starejše bralce.
Zelo sem se razveselila, ko sem med brskanjem naletela tudi na tekste, ki so me pritegnili v gledališču. Lepo je, da lahko z branjem podoživljam spomine na gledališke predstave povsod, kjer je dostop do spleta. Eden takšnih tekstov je denimo aktualno delo Pesmi živih mrtvecev Matjaža Zupančiča.
Štafeto predajam dragi prijateljici in izvrstni slovenistki Tanji Kotnik. Ljubezen do slovenskega jezika zna vzbuditi tako pri mulcih, ki so vanj rojeni, kot tudi pri tistih, ki se ga učijo kot drugega, tretjega ali četrtega jezika. Nestrpno pričakujem njen izbor in debato, ki se bo ob tem spletla med nama.
Povezavi: