Najprej hvala dragemu sošolcu Blažu Dolencu za nominacijo.
Potem pa
v branje priporočam tekst avtorice Simone Semenič Jaz, žrtev,
ker smo vsi že kdaj lulali v posteljo,
ker njen besedni solo nasmeji do solz,
odpre tisoč in eno vprašanje glede družbe, v kateri rastemo,
kritiko le-te in hkrati globoko in duhovito samorefleksijo,
ponudi, da z distance in s humorjem pogledamo na še tako boleče teme
in se spomnimo, da nismo sami,
ker je nekje še nekdo, ki mu soba smrdi po scanju.
Štafeto predajam mlademu režiserju in Prijatelju Danielu Škufci,
ker bi besedilo, ki bi ga priporočil on, sama zmeraj z veseljem prebrala.
Povezava: Simona Semenič: Jaz, žrtev