Vsaka obleka, mesto, dom, človek ima svoj vonj, prav tako ga ima vsako zgodovinsko obdobje. V novi predstavi Dišeče skrivnosti: sprehod skozi zgodovino vonjav so ravno vonjave glavni element, ki podira četrti zid med avditorijem in odrom oz. igralcem.

Predstava Dišeče skrivnosti je zadnja produkcija lanske sezone Slovenskega stalnega gledališča v Trstu v sodelovanju z Zavodom Senzorium in ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Premiero je doživela na odru tržaškega gledališča v petek, 22. oktobra 2022, in bo gostovanja nadaljevala v Gorici. Predstava je produkt senzoričnega gledališča, ki v predstavo poleg običajnih elementov vnaša še vonjave. Scenarij, režijo, scenografijo, oblikovanje luči in vonjave podpisuje pionirka senzoričnega gledališča v Sloveniji in soustanoviteljica ter umetniška vodja Zavoda Senzorium Barbara Pia Jenič. Prevajalka Tanja Sternad je poskrbela, da si predstavo lahko ogledajo tudi nepoznavalci slovenskega jezika in si pri tem pomagajo z nadnapisi. 

Okvirno zgodbo predstave, umeščeno v sedanjost, ustvarjata Violeta in Tom, ki se prek vonjav spoznavata od prvega nerodnega zmenka do prvega poljuba. Izmenično se na odru prepletajo prizori iz njunega skupnega vsakdana in prizori iz različnih zgodovinskih obdobij: dvorec Ludvika XVI., srednji vek in čas kuge, bojišče napoleonskih vojn, Rimsko cesarstvo z rimskimi atletskimi igrišči in stari Egipt z Markom Antonijem in Kleopatro. Mlada Violeta in Tom sta bodoči par, ki se večkrat srečuje na Tomovem domu in čas preživlja z brskanjem po spletni enciklopediji Wikipedija ter se seznanja z zanimivostmi daljnega časa. Spletna enciklopedija Wikipedija je v predstavi utelešena v spremljevalki Viki, ki s tipičnim radijskim pripovedovanjem predstavi in opiše značilnosti vsakega zgodovinskega obdobja. Zgodovinski prizori in umeščeni zgodovini liki so prikazani na stereotipno in ironično kot v stripu ali filmu.

V predstavi je res veliko prizorov iz sedanjosti in preteklosti, ki se med seboj prepletajo, zato so nekateri zelo kratki in se scena na odru hitro menjuje, vsakič pa se vrne na glavno, kavč iz Tomove dnevne sobe. V določenem trenutku je lahko to moteče, saj je premik scene skorajda daljši od samega prizora. Pri tem ima ključno vlogo glasba, ki nekako poživi »mrtve« trenutke. Poleg glasbe je režiserka Barbara Pia Jenič izkoristila prisotnost Vike, sama sem jo doživljala kot sidro med zgodovino in sedanjostjo. Glasbeni vložki (Peter Penko) igrajo pomembno vlogo tudi pri posameznih zgodovinskih obdobjih z značilno glasbo. Kot že omenjeno, je v predstavi poleg sluha zelo pomembno čutilo vonj, ki je zaradi zaščitne maske omejen ... k sreči. V predstavi je zelo izstopal vonj kadila, ki je v avditoriju prekril vse naslednje vonjave, predvsem meni, ki sem na kadilo alergična in sem večji del predstave kihala. Če je to slabost sedenja v tretji vrsti, pa je privilegij, da vate iz nočne posode priletijo vlažne papirnate žogice z neprijetnim vonjem. Zasluga, da pridejo zgodovinska obdobja do izraza, gre kostumom (Alan Hranitelj).

Vsi igralci večkrat zamenjajo vlogo, posebej pa izstopata Nebojša Rako (Tom) in Tina Gunzek (Violeta). Igralka iz ansambla Slovenskega stalnega gledališča se brez težav prelevi iz nezaupljive in sramežljive Violete v Kleopatro, služkinjo ali pacientko v času kuge. Prav tako izredno ekspresivni Nebojša Rako brez težav zamenja še več med sabo različnih vlog. Najbolj eklatanten je bil preobrat iz živčnega Toma v mogočnega rimskega cesarja. Nikla Petruška Panizon se predstavi v vlogi Vike, ki predstavo povezuje prek utelešenega glasu spletne enciklopedije Wikipedija. V predstavi nastopata še Maja Blagovič in Franko Korošec, ki pomagata uprizoriti vzdušje posameznih obdobij. V avditoriju lahko čutimo dobro medsebojno odzivnost in sodelovanje, saj so igralci v podobni zasedbi že večkrat nastopili.

V predstavi se prepletajo zgodovina, romantičnost in dokumentarnost, ki tvorijo sklenjeno celoto, poseben vonj pa ji da odnos do gledalca. Če bi bila predstava Dišeče skrivnosti parfum, bi bil za vsakega gledalca različen, neprimerljiv.

***
Kritiški zapis je nastal v okviru magistrskega študijskega programa Razredni pouk, ki se izvaja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Besedila so nastala v sklopu vaj pri predmetu Gledališče in lutke v razredu, mentorica je asist. Irina Lešnik, nosilka predmeta pa je izr. prof. Jelena Sitar Cvetko.