Dogajanje na letališču se zaradi snega ustavi. Potniki in uslužbenci letališča postanejo ujetniki vremenskih razmer, na katere nimajo nobenega vpliva. Neizbežnost situacije, v kateri se znajdejo, na plano zvabi paleto občutij, zamer in lastnosti, ki se v življenju sčasoma pogosto banalizirajo, izredne razmere pa jih zvabijo na plano v vsej svoji bedi in sijaju. Predstava Kresnice, hrvaške dramatičarke Tene Štivičić v svojih likih in gledalcu vzbuja močno samorefleksijo, ki odpira temeljna vprašanja o smislu življenja in človeški naravi.
Igralska zasedba Mestnega gledališča ljubljanskega je prepričljivo uprizorila različne like, ki prek zelo različnih situacij gradijo zgodbo. V svojih vlogah zagotovo najbolj blestita Jožica Avbelj v vlogi Clare in Primož Pirnat v vlogi Martina. Prav Primož Pirnat pa v vlogi propadlega novinarja Martina v predstavi najbolj izstopa. Svoj lik odigra do popolnosti, saj na izjemno čuten, a nepatetičen način upodobi umirajočega moškega. Njegova interpretacija Martina ne spremeni v jokavega, pomilovanja vrednega človeka, ki objokuje svojo smrt, ampak ga prikaže kot razsodnega moža, ki se svojega stanja do potankosti zaveda in ga sprejema. Na ta način se izogne patetičnosti, s čimer obravnavani temi in liku ne odvzame teže. Ob boku Pirnatu stoji Jožica Avbelj, ki s svojim pikrim, nekoliko karikiranim likom uspešne pisateljice Clare Pirnata na komičen način spremlja pri obravnavi, sicer zahtevne tematike in s svojo energijo poživlja sicer zelo resen lik Martina.
Tudi preostali igralci so svoje vloge odigrali prepričljivo. Izpostaviti velja odlično dinamiko Rusinje Olge (Sara Dirnbek), ki se v Ameriko odpravlja iskat boljše življenje, in Oliverja (Brane Grubar), nacionalističnega in nazadnjaškega starca, ki se v Ameriko odpravlja na obisk k sinu. Grubar in Dirnbek se preko živahnih in komičnih dialogov lotevata aktualnih vprašanj tujstva in predsodkov v naši družbi. Kljub kompleksnosti vprašanja ohranjata na odru čudovito razigranost in skrbita, da predstava teče tekoče.
Pri Kresnicah velja omeniti tudi odlične zvočne efekte, ki so skupaj z dodelano sceno ustvarjali odlično zaokroženo celoto. Glasba na odru je odlično sovpadala z dogajanjem: od letališke norišnice, ki spominja na džunglo, do (komičnih) domoljubnih monologov, ki jih odlično spremlja glasba citer. Pri sami postavitvi pa moramo zagotovo omeniti pet kubikov snega, ki ga med samo predstavo spustijo na oder. Sneg je, kot osrednji motiv drame, prisoten celotno predstavo, a sneženje, ki ga uprizorijo na koncu, ustvari nepozaben prizor, ki skupaj s pretresljivo vsebino na gledalca napravi močan vtis.
Predstava s svojo dovršenostjo gledalca ne pušča hladnega, ampak v njem vzbudi močno samorefleksijo in ga prisili k razmišljanju o pomembnih življenjskih vprašanjih. Občinstvo se skupaj z igralci zbrano posveča težjim temam, ki jih sproti odlično poživljajo komični vložki, ki predstavi preprečujejo, da bi zapadla v monotonost. Publika tako na najprijaznejši način dobi odlično hrano za dušo, ki ga ne pusti ravnodušnega niti po koncu predstave.
Predstavo Kresnice odlikuje njena dodelanost, ki se kaže tako v odlično uigrani igralski zasedbi kot v odrski postavitvi. Aktualne problematike publiki podaja na izjemno tankočuten način, popestren s komičnimi vložki, ki publiko učinkovito pripravi k samorefleksiji in razmišljanju o aktualnih družbenih temah.
***
Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.