V soboto, 12.12.2009, je bila v SNG Drama uprizorjena Koltèsova igra Roberto Zucco. To je igra o morilcu, ki je že mrtev, je le še senca sebe. Osrednje mesto v igri zaseda morilčeva tožba o svetu brez ljubezni in puncin kvazimonolog o ukradenem devištvu (punco odlično odigra nova članica ansambla Tina Vrbnjak). Vlogo morilca, norca, živali, ki drvi proti svoji smrti in uničenju, pa Marko Mandić, ki s svojo energičnostjo preprosto očara. Zakaj Zucco ubija, ni pojasnjeno, zdi se celo, da je vsakršno pojasnjevanje zločinov odveč in nepotrebno. Ne vemo, kdaj se spočne naklep za umor lastne matere. Zucco v bistvu ubija samega sebe, vendar umre vedno tisti, ki je v tem trenutku poleg njega. Kljub temu ga ne moremo opredeliti kot skrajno negativni lik, ki ubija iz užitka, saj ubija na videz brez razloga. Zuccovi umori so naključni dogodki brez globlje motivacije, predstavljajo čisto polje poljubnosti in nerazumljivosti. Ker smo se odrekli naravi in s kultiviranjem izgubili primarni stik z njo, so nam taka dejanja postala tuja, nedostopna. Zato so po eni strani ti umori bolj čisti, izvirni, lepi, po drugi pa še bolj strašni in nedojemljivi, ker za njimi ne tiči razum oz. si jih z njim ni mogoče pojasniti.
Pred predstavo nisem vedela, kaj lahko pričakujem, zato je bil splošni vtis bipolaren. Na eni strani se gledalec sooča s pasivno igro, ki jo uspešno preseka stara pop uspešnica in malce poživi dogajanje. Na drugi strani pa ga igra proti koncu čedalje bolj privlači gledalca, saj se tempo zviša, ko se Zuccovo obnašanje spusti na raven popolnega primitivizma, ki se kaže v uriniranju na odru, brutalnem pretepu, pogovoru z nemim telefonom…
Ustvarjanje panike v prizoru s talko, ko se igralci pomešajo med občinstvo in kričijo, je v tem smislu vrh uprizoritve. Žal so pri tem prizoru nekateri gledalci, še posebej tisti na balkonu, prikrajšani za ogled celotne scene, saj so nekateri igralci skriti v parterju in se morajo gledalci zanašati le na njihove glasove.
Režiserju Philippu Calvariu je uspelo prikazati dve glavni zgodbi, Zuccovo in Puncino, na zelo brutalen in nasilen način. Puncina razdiralna želja, ki se je izkazala za neznosno in končno tudi uničujočo za njeno družino, ki je računala na svetlo prihodnost mlajšega otroka, je prisilila starše, da se soočita s svojim propadom, brata pahnila v zavrženost, sestro pa na rob norosti.
Kot že omenjeno, so vložki popularne glasbe odličen način uvajanja pavz in distance do krutega dogajanja in opazovanja človekove degradacije. Na sceni imajo visoki zidovi simbolični pomen, saj predstavljajo meje človeške družbe in reda. In Zucco je edini, ki mu je uspelo pobegniti izza teh zidov. Kot padlemu angelu.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Režiser: Phillipe Calvario; prevajalec: Aleš Berger; dramaturginja: Diana Koloini; scenografinja: Aurélie Maestre; kostumografinja: Aurore Popineau; skladatelj: Eric Neveux; oblikovalec svetlobe: Bertrand Couderc; lektorica: Barbara Korun; borbeni prizori: Sebastjan Starič; asistentka režiserja: Renata Vidič; asistent scenografije: Bine Skrt; asistentka kostumografinje: Claire Schwartz; prevajalka na vajah: Ana Prislan
Nastopajo:
Marko Mandić - Roberto Zucco
Milena Zupančič - Njegova mati / Šefica
Tina Vrbnjak - Punca
Veronika Drolc - Njena sestra
Valter Dragan - Njen brat
Marko Okorn - Njen oče / Melanholični inšpektor / Moški v parku
Katja Levstik - Njena mati / Kurba / Ženska v parku
Dare Valič - Star gospod
Petra Govc - Elegantna gospa
Edvin Dervišević k.g./ Andrej Zalesjak AGRFT - Otrok
Gorazd Logar - Gorila / Zvodnik
Vanja Plut - Kurba, čisto iz sebe / Ženska v parku
Matija Rozman - Prvi stražar / Inšpektor / Prvi Policist
Aljaž Jovanović - Drugi stražar / Komisar / Drugi Policist
Maja Končar, Sabina Kogovšek, Barbara Žefran - Kurbe / Ženske v parku
Matevž Müller AGRFT, Miha Rodman k.g., Andrej Zalesjak AGRFT/ Edvin Dervišević k.g. - Zvodniki / Moški v parku
***
Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.