Kaj pričakovati od drame, napisane po motivih zloglasnega morilca v obdobju pričakovanja bližnje lastne smrti zaradi aidsa? Koltčsovo zadnje delo v uprizoritvi SNG Drame Ljubljana v povezavi s Francoskim inštitutom Charles Nodier, CulturesFrance in Cie Phillipom Calvariom pa ni tako duhamorno, kot bi morda pričakovali, še več, predstava, vsekakor vredna ogleda, pri gledalcu ohranja distanco do prikazanega sveta in s tem omogoči refleksijo niča in skrajnega zla.
Zavesa se ne dvigne, prizorišče je že odprto. In začne se. Takoj po kratkem prvem “prizoru” na oder na gledalčevo presenečenje priplešejo in priskačejo vsi igralci v živih kostumih in se ob ritmu vesele glasbe predstavijo. Uprizoritev se nadaljuje z istim ritmom in nekako sproščenim pridihom kljub nenehnemu nasilju, ki ga je gledalec primoran spremljati skozi vso predstavo. Roberto Zucco, osrednji lik, ki ga igra Marko Mandić, ubija brez razloga. Najprej starša, potem celo serijo ljudi in na koncu še sebe.
Igralska zasedba, poleg Mandića s Tino Vrbnjak, Mileno Zupančič, Veroniko Drolc in Valterjem Draganom na čelu, je dobro opravila svoje delo. Eden vznemirljivejših trenutkov je zagotovo tisti, ko se kup igralcev začne oglašati med gledalci in s tem slednjim da občutek sodelovanja v uprizoritvi.
Roberto je edini z osebnim imenom, vsi drugi so imenovani s splošnimi oznakami, kot so “punca”, “kurba”, “inšpektor”. To se odraža tudi v njihovi brezosebnosti in karakterni izpraznjenosti. Mešanica realnih in fiktivnih elementov povzroči gledalčevo neobčutljivost za umore, čeprav ga njihova iracionalnost neizbežno potisne v stanje preizpraševanja motivov Roberta Zucca. Neobčutljivosti gledalca je deloma “kriv” tudi sam koncept drame: mnogi kratki, raznoliki in v hitrm tempu sledeči si prizori ustvarjajo posebno vzdušje. So med seboj sicer povezani, a precej ohlapno, kar daje nekakšen občutek kolaža, ki ga skupaj držijo dobro premišljenimi vložki popularne glasbe (Edith Piaf idr.). Elementi, ki vzbujajo občutek pristnosti oziroma realnosti, se pomešajo z vedno močnejšim pridihom absurda, groteske.
Scena, sestavljena iz večih sten in bivalnika, se vseskozi menjuje in nudi prijetne variacije gledalčevemu očesu, izvrstno pa jo dopolnjujeta dva reflektorja, ki nenehno sledita igralcem ter ustvarjata igro senc. Dovršena scenografija s prepričljivo igro luči in glasba tako ustvarjata ustrezno atmosfero. Na koncu, ob priklonu igralcev, se pomenljivo odvrti še pesem Iggyja Popa – The Passenger (Popotnik).
Po koncu se ne vprašamo, ali je “dobro” ali “slabo” ubijati. Roberto pač ubija. Celo navrže, da je “normalno ubit svoje starše”. Najprej nas zanima, zakaj to počne, zakaj je tako nerazumno dehumaniziran, toda ko nam drama ne ponudi odgovora, se morda podamo v razmislek o vrednotah naše družbe, njenih temeljih – kaj je človeško življenje in koliko je vredno. Toliko aktualnejša vprašanja v današnjem svetu, kjer se tega nekateri še kar ne zavedajo kljub načelni duhovni razvitosti naše družbe.
SNG Drama v koprodukciji s Cie Philippe Calvario ter v sodelovanju s Culturesfrance in s Francoskim inštitutom Charles Nodier Ljubljana
Prevajalec Aleš Berger
Režiser Phillipe Calvario
Dramaturginja Diana Koloini
Scenografinja Aurélie Maestre
Kostumografinja Aurore Popineau
Skladatelj Eric Neveux
Oblikovalec svetlobe Bertrand Couderc
Lektorica Barbara Korun
Borbeni prizori Sebastjan Starič
Asistentka režiserja Renata Vidič
Asistent scenografije Bine Skrt
Asistentka kostumografinje Claire Schwartz
Prevajalka na vajah Ana Prislan
Nastopajo:
Marko Mandić - Roberto Zucco
Milena Zupančič- Njegova mati / Šefica
Tina Vrbnjak - Punca
Veronika Drolc - Njena sestra
Valter Dragan - Njen brat
Marko Okorn - Njen oče / Melanholični inšpektor / Moški v parku
Katja Levstik - Njena mati / Kurba / Ženska v parku
Dare Valič - Star gospod
Petra Govc - Elegantna gospa
Andrej Zalesjak - Otrok
Gorazd Logar - Gorila / Zvodnik
Vanja Plut - Kurba, čisto iz sebe / Ženska v parku
Matija Rozman - Prvi stražar / Inšpektor / Prvi Policist
Aljaž Jovanović - Drugi stražar / Komisar / Drugi Policist
Maja Končar, Sabina Kogovšek, Barbara Žefran - Kurbe / Ženske v parku
Matevž Müller, Miha Rodman, Andrej Zalesjak - Zvodniki / Moški v parku
***
Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.