Uprizoritev, ki se ukvarja s socialno izključenostjo, socialnim statusom in brezizhodnim položajem mladih in njihovih staršev na socialnem obrobju velikega mesta, je tudi v našem okolju vedno aktualna. Režiserju je z zanimivim izborom nastopajočih, ki v večini niso šolani igralci, uspelo ustvariti raznoliko vzdušje nočnega kluba v priseljenski četrti. Posledica izbora nastopajočih je bila začetna nesproščenost, ki pa je kmalu izginila, in zdi se, da bo predstava z vsako ponovitvijo boljša.
Zgodba se splete okrog plesnega bara Nickel, včasih večinsko temnopoltega kluba, v katerega sedaj zahajajo potomci priseljencev z različnih koncev sveta. Tako je postal boj za status najboljšega plesalca na plesišču kulturno raznolik in nastale so različne skupine, vsaka s svojim vodjo. Tony, ki ga je prepričljivo odigral in odplesal Primož Bezjak, je zadnji dve leti na tekmovanju zmagal, tokrat pa noče več tekmovati in tako zmaga pripade temnopoltemu Babilonu, ki ga je odigral Joseph Bunn. Slednji za potrditev zmage zahteva, da se Tony vseeno pomeri z njim. To vodi v vrsto prepirov in preprečenih spopadov med njima, ki le še poglabljajo frustracije vpletenih.
Večina dogajanja na odru se odvija v Gurianovi trgovini, kjer je Tony zaposlen. Tam dela tudi njegova punca Jackie, poleg nje pa v trgovini svoje dneve preživlja tudi Gurianova duševno prizadeta hči, ki jo je pretresljivo odigrala Janja Majzelj. Gurianova hči je zaljubljena v Tonyja in njun odnos razbesni Guriana, ki potisne Tonyja še korak naprej v njegovi samodestruktivnosti.
Dogajanje na odru je večplastno, kljub majhnemu odru in osnovni scenografiji je oder razdeljen na več prizorišč, kjer se odvija simultano dogajanje. Premišljeno obešena zavesa deli oder na dva dela, kar nam omogoči, da kukamo v zakulisje – skladišče trgovine. Dogajanje povezuje pripovedovalka, ki razlaga dogajanje, igralci pa bolj ali manj sledijo njeni pripovedi. Zraven nje na odru sedi njen pomočnik – eden od plesalcev v klubu, ki vrti glasbo in ustvarja različne zvoke, potrebne za popoln zvočno-vizualni efekt.
Avtor in režiser prikažeta zgodbo mladega človeka s socialnega dna, ki je dosegel edini cilj in zdaj ne ve več, kako in kam naprej. S konflikti poskuša zamaskirati lastno nemotiviranost za boljše življenje. Skozi predstavo z zanikanjem tistega, v čemer je najboljši, krajo materinih stvari, zavračanjem punce, izkoriščanjem duševno prizadetega dekleta in umorom njenega očeta počasi zdrsi proti dnu, kjer glasba utihne in se sliši le še sirena policijskega avtomobila, ki prihaja ponj.
***
Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.