Besedilo Toneta Partljiča preko situacijske komike odseva Jožovo (Saša Klančnik) individualistično plat, ki preseva skozi obraz socialističnega kolektivizma. Egoizem se v danih razmerah kaže socialistično, toliko torej, kolikor dopuščajo razmere, stanje tranzicije pa kot stanje vmesne poti, tlakovane s tradicijo starega sistema in iskanjem novega izraza, ki je v uprizoritvi predstavljen parodičo, lažno in represivno. »Sedaj na prehodu moramo biti previdni« ali »ko je svoboda, moramo paziti, kaj rečemo«. Misli, ki danes izzvenijo popolnoma drugače kot leta 1983, skrivajo v sebi vprašanje, ali nismo vedno na prehodu in torej nikoli zares na cilju. Ali ni ravno prehod opravičilo za ideološko poigravanje, ekonomske in socialne mahinacije, manipulacijo in skrito represijo. Vse to v imenu cilja, ki je utopičen in daleč od človeške narave. Ta je prikazana kot egoistična, kapitalistična, tako da vsaka ideja pristnega kolektivizma izzveni utopično, smešno.
V času, ko postajajo zahteve po socialnejši in pravičnejši družbi vedno glasnejše, deluje uprizoritev na prvi pogled kot posmeh ponižanim in razžaljenim. In vendar lahko na stvari pogledamo tudi z drugega zornega kota. Ideja, ki Joža naredi za »socialističnega kulaka«, »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«, opozarja, da je družba, ki ne vključuje političnega samoodločanja in aktivne participacije, le ponovitev stare. In prav tu bi smeli iskati aktualnost in politično ost uprizoritve.
Ravno prikaz izgube upanja v uresničitev utopije in njenega poskusa realizacije pusti gledalca razoroženega, obupanega in okradenega vseh pričakovanj. Ob spoznanju, da človekova dejanja niso nič drugega kot poteze egoističnega individuuma, se rodi ponovna želja po spremembi, le da tokrat sprememba ni družbena, pač pa začne svoj pohod v človeku samem. Uprizoritveni naboj je pravzaprav aktivističen, gledalca spodbudi k spremembi lastne miselnosti. Sam naj bo gonilo sprememb in podoba nove prihodnosti!
Toda, mar nismo zopet vzpostavili utopije, takšne, ki zvede posameznika na nov kolektiv? Zopet lahko zaslutimo razliko med zasnovo in potencialno izvedbo ter spoznamo, kako aktualna in realna je Šentjakobova nova uprizoritev.
***
Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.