Na začetku, kot se spodobi, hvala Mojci, da mi je zaupala štafeto dramskih besedil.
Njeno pestro življenje priča o tem, da mit o nezanimanju za prebiranje dramatike ne drži. Zdi se, da drame radi prebiramo, interpretiramo in da nudijo vsaj toliko premislekov in razmislekov kakor proza in poezija. Ravno zaradi tolerance do sekanja dreves, ki jo v Sloveniji gojimo, ko pride do pesniške ali pripovedne besede, je moja prva misel priporočiti besedilo, ki obstaja tudi v knjižni obliki. Knjiga daje mislim telo, daje jim neprecenljivo predmetnost in nasploh je veliko prijetneje kakor iz snopa papirjev brati z vonjem sveže vezanih platnic v nosnicah.
V branje priporočam dramo Okno Zalke Grabnar. Drama v pravem pomenu besede, ki pritegne bralčevo pozornost že s prvo repliko in ga drži v napetosti čisto do konca. Srhljiva zgodba o ugrabitvi, ki se prepleta s čisto običajnim življenjem. Mimobežne misli enih poantirajo afekte drugih. V oči zbode že seznam dramatis personæ, ki vključi Vrata, Steno in Posteljo. Gledišča predmetov tako niso le zanimiv obrat klasičnega podajanja zgodbe, temveč tudi izvrsten uprizoritveni izziv. Osebno me pritegne predvsem ravnovesje med informacijami, ki naprej peljejo skrbno izgrajeno zgodbo, ter mimobežnimi domislicami, ki najpristneje odsevajo življenje. Denimo posebej ljuba: »Bolje bi bilo, da bi mu bilo ime Albert. Potem bi jo spominjal na albert piškote in lahko bi ga pojedla. Življenje je kratko, treba je jesti tudi piškote. Če ni drugih, so tudi albert piškoti ok.« Besedilo prepriča že na papirju, a hkrati ostaja ravno prav odprto, da nosi v sebi neizmeren odrski potencial. Bralec si tako ne more pomagati, da ga ne bi med prebiranjem ščemelo razmišljanje, kako bi se tovrstno besedilo uprostorilo, ne da bi pri tem izgubilo srhljivost, napetost, polnost in moč, ki je zapisana v besedah.
Pa jih ne bi trošil več – besed, saj v branje priporočam dramo, ne svojih dojemanj. Vsekakor besedilo, ki željnega bralca ne bo pustilo na cedilu.
Dramsko štafeto predajam prijateljici, igralki ter pronicljivi bralki Evi Stražar, ki vedno znova navdušuje s svojimi premisleki.
Povezava: Zalka Grabnar: Okno