Najprej hvala kolegici Evi za nominacijo. Zelo sem se je razveselil in naj ob tej priložnosti pozdravim to svežo dramsko platformo ter štafeto, ki snujeta prostor za predstavitev novih, sodobnih dramskih avtorjev.
Po portalu rad brskam in tudi sam objavljam, v zadnjih tednih pa me je najbolj pritegnilo novo besedilo naše naj markantnejše sodobne avtorice Simone Semenič jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, za katero bi lahko rekli, da je nova manifestacija kanonskega Dogodka v mestu Gogi. Nadaljuje tematiko umanjkanja dogodka, skozi katero se navržejo drobci intrigantne zgodovine prebivalcev, prepleteni z erotičnimi, družbeno-kritičnimi in zgodovinskimi notami.
Besedilo gradi vulgarno napetost, ki se na koncu izteče v boleče brezno, ki bralca pusti popolnoma praznega. Brez katarzičnega razpleta, brez visokega nauka, brez smisla. Pusti le grenak priokus te tipične slovenske obrekljivosti, ki ne pelje ne naprej, ne nazaj.
Simona nas ponovno sleče in pokaže banalnost, v katero je zapadel ta rod slovencljov.
V pričakovanju mladostniškega vpogleda v sodobno slovensko dramo štafeto predajam Joštu Roglju, gledališkemu sopotniku in pronicljivemu igralcu na začetku njegove poti.
Povezava: Simona Semenič: jerebika, štrudelj, ples pa še kaj