Eva Konič, 1. 3. 2013

Ugrabitev

Študentska kritika|Dario Fo: UGRABITEV. Režija Gašper Tič, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, premiera 13. 10. 2012 – Šentjakobsko gledališče se je odločilo za drzno potezo. V sodelovanju z režiserjem in igralcem Gašperjem Tičem so na oder postavili drzno in satirično predstavo Ugrabitev. Delo italijanskega nobelovca Darija Foja, prirejeno za slovensko sceno, ki tako kot italijanska ni prav rožnata. Včasih res ne veš, ali naj se smeješ ali jokaš.
:
:
foto: Bor Slana
foto: Bor Slana
foto: Bor Slana
foto: Bor Slana
foto: Bor Slana
foto: Bor Slana

Vilda Dolžnjak, menedžerka in lastnica praktično vsega, je bila ugrabljena tik pred svojo aretacijo zaradi stečaja podjetja Pograd. Ugrabi jo tolpa malih razbojnikov, ki se skrivajo za obrazi znanih slovenskih politikov. Pred nami se tako zvrstijo Pahor, Janša, Virant, Žerjav, Erjavec in Novakova. Vendar kdo je tukaj ugrabil koga? Izkaže se, da so igralci Šentjakoba tako poceni in ravno dovolj dobri, da so postali dvojniki celotne politične in gospodarske elite, ki jo kar naprej gledamo na televiziji in v časopisih. Isto je storila Vilda in ugrabljena ženska je le Silvija Jovanović, igralka Šentjakoba. Vendar odkupnina pa le šteje in dva milijona za igralko sploh nista malo.

Ko publika sedi v dvorani v pričakovanju dviga zastora, prikoraka pred gledalce malce obupana Silvija Jovanović. Predstave ne bo, ker ni tehnikov in rekvizitov, saj dandanes čisto vsi stavkajo. Začetni šok in zmeda gledalcev spodbudijo igralko, da naznani svoje nestrinjanje z odločitvijo odgovornih. Predstava bo, čeprav okrnjena! Smeha ne zmanjka, čeprav je dogajanje na odru kaotično in včasih neusklajeno. Vendar tudi današnja slovenska politika nima nekega smisla, zato lahko rečemo, da je dogajanje na odru dosledna odslikava stanja v državi. In kam nas pripeljejo šentjakobčani? V prostor med resnico in lažjo, med dvojniki in pravimi obrazi, ki jih seveda nikoli zares ni, med koncem, ki bi bil sicer možen, čeprav ne zadovoljiv, in drugo alternativo, ki bi ustrezala gledalčevi želji po nekakšni spremembi, a je ta tako na debelo obložena s satiro in grenkim smehom, da ji enostavno ne moremo verjeti. Si predstavljate, da bi Vilda Dolžnjakova kar tako na vrat na nos oprostila svoji materi Elizabeti in možu Troštu ter svojim ugrabiteljem pustila denar? Malo verjetno. Dejstvo ostaja, kot je zapisal sam Tič, da je »država v rit šla« in o tem ne smemo molčati, niti v gledališču ne.

***

Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.

 

Povezani dogodki