V novi predstavi Staging a Play: Antigona koreograf in izvajalec Matija Ferlin nadaljuje premišljevanje koncepta solo predstav, s katerim se je ukvarjal v seriji del s Sad Sam, in razširjenega koncepta izvedb serije Staging a Play. Ob izboru Antigone se je Ferlin odločil za pristop popolne scenske redukcije. Heterogenost drame in dramskih funkcij je želel speljati na eno samo izvajalsko telo, pri tem pa ohraniti celovito pripoved in logiko dramskih situacij. S tem, ko je prevzel vloge vseh protagonistov in njihovih odnosov, tudi vlogo zbora, je Ferlin izpostavil svoj izvajalski instrument – telo, gib in govor – nizu situacij na robu izvedbenih zmožnosti.
Sceno izkorišča kot prostor za iskanje tistega neobstoječega, vsemogočega, idealnega izvedbenega telesa, ki sočasno gradi in ruši, vzpostavlja in briše. Ferlin z iskrenim tveganjem vstopa v dekonstrukcijo konvencij drame in svojega izvajalskega habitusa z željo, da ustvari koreografsko celoto izrazito rahločutne fizikalnosti.
