FBS, 25. 10. 2015

Znane so nagrade 50. Festivala Borštnikovo srečanje

Najboljša uprizoritev minule sezone je po presoji žirije Festivala Borštnikovo srečanje Hedda Gabler v režiji Mateje Koležnik in izvedbi Drame SNG Maribor. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je nagrado za najboljšo uprizoritev sezone 2014/15 podelilo predstavi Luftballett 2.2 po scenariju in v režiji Vlada Repnika Gotvana.

Hedda Gabler / Foto: Damjan Švarc, SNG Maribor

Poročilo strokovne žirije 50. Festivala Borštnikovo srečanje

Strokovna žirija 50. Festivala Borštnikovo srečanje si je v tekmovalnem programu ogledala deset uprizoritev. Samo ena od teh predstav je nastala v koprodukciji z nevladno organizacijo, vse ostale so bile predstavnice slovenskih institucionalnih gledališč, pri čemer je v očitnem odmerku prednjačila udeležba SNG Drama Ljubljana. Groba opredelitev kaže, da se vsebina uvrščenih predstav nagiba v dve smeri: v angažirano gledališče, ki reflektira, nagovarja in skozi različne režijske principe izpostavlja dano družbeno situacijo ali preizprašuje problematičnost spomina na vojno izkustvo; na drugi strani pa smo priča močni tendenci reinterpretiranja, ki se kaže v obliki dramatizacij oziroma adaptacij že uveljavljenih literarnih del. Uprizoritve Grad, Hedda Gabler in Gospa Bovary so črpale navdih iz klasičnih del, pri tem pa učinkovito in skozi samosvoje uprizoritvene metode izrisale univerzalnost izbranih vsebin, katerih aktualnost seže vse do današnjega dne. Potem imamo tu Evropo, monolog za mater Korajžo in njene otroke, Hlapce in Georgea Kaplana, ki so izpostavile refleksijo o sodobnem politično-kulturnem položaju ter prek raznolikih režijskih zasnov in brez zadržkov nagovarjale živo sedanjost, tukaj in zdaj. Trst, mesto v vojni, Iliada, Jugoslavija, moja dežela in Čarobna gora so se dotaknile fenomena vojn, zgodovinskih prelomnic ter intimne in nacionalne identitete, motive pa so zajemale neposredno in z dokumentaristično noto, spet druge skozi metaforo ali mit.

Zastopanost žanrov je bila v širokem razponu, pri čemer je bilo najmanj prostora namenjeno komediji, predstave so se zlasti oprijemale vsebinsko resnih in mrakobnih pripovedi. Če odštejemo dramatizacije, je tekmovalni program ponudil le eno domačo izvirno dramsko pisavo (Gospa Bovary), kar gotovo lahko razumemo kot svojevrstni alarm. Kljub temu, da sta tokratni selektorski izbor kot tudi celotna sezona sama po sebi posvetila veliko pozornost angažiranim temam, je v postavitvah in režijsko-izvajalskih konceptih žirija pogrešala še več vsebinske drznosti in tveganja v preigravanju gledališke govorice. Estetski nivo predstav je velikokrat brez razloga presegel vsebinsko ostrino in jo zaradi tega tudi prikrajšal za pristno in organsko dramsko/performativno živost ter odvzel priložnost oblikovanja bolj izstopajočih likov oziroma vlog. Žirija v letošnjem izboru ni mogla mimo občutka, da tudi gledališko polje preveva nekakšen strah pred spremembo in jasnimi stališči, ena od teh posledic pa se kaže tudi v prevladi že preverjenih uprizoritvenih form, katerim – upamo – se bo v naslednji sezoni gledališka produkcija v čim večji meri izognila.

Strokovna žirija v sestavi:
Krištof Jacek Kozak
Nina Mitrović
Katja Perat
Mikko Roiha
Zala Dobovšek, predsednica

***

Obrazložitve nagrad strokovne žirije 50. Festivala Borštnikovo srečanje

Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev
Hedda Gabler v režiji Mateje Koležnik in izvedbi Drame SNG Maribor (z večino glasov)

Uprizoritev Hedda Gabler izžareva vrhunskost na več ravneh: od do skrajnosti mogočega prečiščenega besedila, preko učinkovite omejevalne scenografije, prefinjene kostumografije do asketske, a prepričljive igralske prezence. Na ta način se nam uprizoritev razkrije kot laboratorij emocij, kjer je mogoče razločno slediti mikroskopskemu izpostavljanju detajlov. Izkaže se, da pod zaledenelo površino brbota razbeljena notranjost, čustva pa so izpostavljena tako močnim, skoraj tektonskim pritiskom, da se že približujejo limiti. Uprizoritev Hedda Gabler je aktualen, prečiščen, akvarijski prikaz malomeščanstva in njegovih problemov, tako značilnih tudi za današnji čas.


Hedda Gabler / Foto: Damjan Švarc, SNG Maribor
Borštnikova nagrada za dramaturški koncept
Goran Ferčec, Mateja Koležnik, Metka Damjan za dramaturški koncept uprizoritve HEDDA GABLER v izvedbi Drame SNG Maribor (soglasno)

Kljub temu, da je tokratna Hedda Gabler Henrika Ibsena deležna konkretne okrajšave, so ustvarjalci ohranili jedro avtorjevih dramskih in filozofskih poant. Dramaturški koncept je sodoben in komunikativen, nudi novo, sveže branje drame, v katerem so z vso silo izpostavljeni psihološki profili likov, ki kljub časovni distanci (od nastanka izvirnika) dosežejo enkraten učinek čustvene in moralne univerzalnosti. Zasnova dramaturškega loka je vsekakor eden od temeljev, da uprizoritev zareže s svojo izčiščenostjo in dinamiko ter ponudi sveže razumevanje in upodabljanje Ibsenove drame.


Iliada / Foto: Peter Uhan
Borštnikova nagrada za oblikovanje svetlobe
Pascal Mérat za oblikovanje svetlobe v uprizoritvi ILIADA v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana in Cankarjevega doma (z večino glasov)

Idejna zasnova oblikovanja luči Pascala Mérata v uprizoritev Iliada vstopa izjemno organsko in funkcionira ter učinkuje kot dramaturško orodje. Dramaturgija svetlobe dobi funkcijo samostojne vloge in nastopa kot nepogrešljiv, enakovreden moment znotraj odrske celote. Ne gre le za podpiranje scenografije in dogajanja kot takega, pač pa za preigravanje svoje vloge/funkcije, ki vendarle ostaja odmerjena, nenasilna, a še vedno sugestivna in nenehno aktivna. V skladu z obravnavano tematiko je kot orožje, ki zmore zarezati v zrak in se izživeti skozi polnost simbolike. 


Grad / Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Borštnikova nagrada za scenografijo
Numen in Ivana Jonke za scenografijo v uprizoritvi GRAD v izvedbi SNG Drama Ljubljana (soglasno)

Poleg tega, da je scenografska zasnova Gradu z drobnimi detajli na izčiščeni podlagi na videz brez truda sposobna poustvariti atmosfero romana in priokus dobe, v kateri je bil ustvarjen, je njena največja inovacija v tem, da – nasprotno od pričakovanega – gledalca ne povabi na oder, marveč z enostavno prostorsko rešitvijo v obliki mreže oder raztegne čez publiko, s čimer daje na znanje, da, ne glede na naše morebitne ugovore, vsi naseljujemo kafkovsko vesolje večne eksistencialne prisile.


Jugoslavija, moja dežela / Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Borštnikova nagrada za kostumografijo
Ana Savić Gecan za kostumografijo v uprizoritvi JUGOSLAVIJA, MOJA DEŽELA v izvedbi SNG DRAMA LJUBLJANA (z večino glasov)

Kostumom Ane Savić Gecan, ki nas potapljajo v 90-a leta preteklega stoletja, uspe poleg zunanje podobe in duha na oder prepričljivo vnesti tudi vonj, okus in otip tistega časa. Tako nam popolni kostumi ne predstavijo dobe, temveč nas na presenetljiv način prestavijo v tisti čas. Širok spekter, identifikacija s časom, ki pravzaprav seže na nezavedni nivo, poleg nujnega verizma brez dvoma izraža tudi izjemen umetniški talent Ane Savić Gecan.


Gospa Bovary / Foto: SNG Nova Gorica, Jaka Varmuž
Borštnikova nagrada za mladega igralca
Vito Weis za vlogi Léona in Rodolpha v uprizoritvi GOSPA BOVARY v izvedbi SNG Nova Gorica (z večino glasov)

V uprizoritvi Gospa Bovary Vito Weis upodobi dva ljubimca Emme Bovary, Léona in Rodolpha, in v svojo interpretacijo vnese številne odtenke moškega značaja. Njegovi vlogi prinašata razplastenost, ki je polna učinkovito zajetih paradoksov; odmerjen in premišljen je v prelivanju nežnosti, krutosti in prvinskosti, njegov nastop je celosten, fizično in mentalno čvrsto prepojen, s čimer izzove svojevrstno erotično energijo, ki ne potrebuje golote in ekscesa, da bi pretresla in ganila, ampak prodre skozi jasno igralčevo misel in globoko zavedanje lastnega telesa.


Jugoslavija, moja dežela / Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Štiri Borštnikove nagrade za igro
Jernej Šugman za vlogo Emirja v uprizoritvi JUGOSLAVIJA, MOJA DEŽELA v izvedbi SNG Drama Ljubljana (soglasno)

Jernej Šugman v vlogi Emirja občutljivo, a hkrati razločno, prepričljivo, a v pravšnji meri uspe združiti izrazita nasprotja: je brutalno možat, hladen in preračunljiv ter obenem čustven, predan, nesrečen in čustveno "mehek". Šugman tako izdela čustveno razplasteno, dopolnjujočo se, popolno odrsko osebo, v kateri prepričljivo preigrava in združuje nasprotja s čustvene pahljače, s tem pa na spontan in nenadkriljiv način utelesi globoko človečnost. Šugmanov lik je resnični človek, slehernik, morda celo naš sosed, ne pa dramska oseba iz gledališke garderobe.


Grad / Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Polona Juh za vlogo Friede v uprizoritvi GRAD v izvedbi SNG Drama Ljubljana (z večino glasov)

Polona Juh z vlogo Friede v Gradu znova dokazuje, koliko inteligence zahteva čustvenost in s kakšnimi rezultati nagrajuje, kadar je premišljeno strukturirana. Juhova Friedo, ki jo spoznamo kot zgolj čudovit objekt želje, zlahka predela v subjekt, ji omogoči poln osebnostni razvoj in z njenimi sredstvi gledalcu pokaže, da zmore biti nežna, ne da bi postala šibka. S svojo odrsko prezenco oživi vsak prizor, v katerega stopi, ne glede na to, v kako mračnem kotički Kafkove duše je bil zasnovan.


Hedda Gabler / Foto: Damjan Švarc, SNG Maribor
Nataša Matjašec Rošker za vlogo Hedde Gabler v uprizoritvi HEDDA GABLER v izvedbi Drame SNG Maribor (z večino glasov)

Nataša Matjašec Rošker je v vlogi Hedde Gabler dokazala, da zmore zgolj z menjavo obraznega izrazja in telesne drže odigrati celotno dramo duševnega pritiska, pod katerim se znajde ženska, ki hoče in mora za vsako ceno ostati popolna. Uspela je sestaviti žensko vlogo, ki je hladna in okrutna, a obenem vseskozi ostaja človeška. Njene zbranost, disciplina in natančnost v do potankosti izčiščenem sterilnem okolju predstave, v katerem ni elementov, za katerimi bi se lahko skrila, in časa, ki bi ji omogočal postanek, vzdržijo do bridkega konca.


Iliada / Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Jette Ostan Vejrup za vlogo Here v uprizoritvi ILIADA v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana in Cankarjevega doma (z večino glasov)

Jette Ostan Vejrup je v vlogi Here v najboljši mogoči človeški meri uspela utelesiti antično osebnost, ki je lahko brez strahu ona sama in se na občutljiv in celovit način hkrati predstavlja navzven in obvladuje navznoter. Kot hkratno dvojnico njenega lastnega jaza pa je zelo razločno mogoče zaznati tudi njeno razkošno prezenco kot starogrške boginje, gotove vase in v svojo moč. Jette Ostan Vejrup na popoln način uspe preplesti božanskost in človeškost lika, njegova absolut in kontingenco. Vendar igralke ta moč ne zapelje, temveč, nasprotno, jo sama vrhunsko uspe obrzdati in s tem nastaviti danes prepotrebno zrcalo sodobnemu dekadentnemu svetu.


Gospa Bovary / Foto: SNG Nova Gorica, Jaka Varmuž
Borštnikova nagrada za režijo
Yulia Roschina za režijo GOSPA BOVARY v izvedbi SNG Nova Gorica (z večino glasov)

Uprizoritev Gospa Bovary Yulia Roschina izpelje skozi režijski pristop, ki je samosvoj tako v estetiki kot vsebini. K zgodbi pristopi strastno in z močnim stališčem, pri tem pa se pogumno in inovativno osredotoči na razgibanost in globino gledališkega jezika. V postavitev zavestno enakovredno investira tako svoj razum kot srce, predvsem pa klimo odrskega dogajanja odlikuje njen osebni, iskren in samozavesten odnos do vsebine. Režijski koncept izvrstno uravnoveša senzibilnost in brutalnost ter kritično zastavlja vprašanja o zgodovinskem in sodobnem položaju in (ne)moči tako ženske kot moškega. Pri tem gledališke mehanizme »razgali«, pred nami je odrski dogodek, ki navidezno ničesar ne skriva, a kljub temu ostaja privlačen in nepredvidljiv do zadnjega hipa.


Iliada / Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Borštnikova nagrada po presoji žirije
Izvedbeno-igralski ansambel za kolektivno igro v uprizoritvi ILIADA v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana in Cankarjevega doma (z večino glasov)

Igralskemu ansamblu Iliade pripade nagrada za njihovo enotnost, predanost in dih jemajočo zmožnost delovati kot eno telo, kot živ organizem, ki s svojo besnečo ubranostjo na odru fizično poustvarja mitološko preteklost, o kateri pripoveduje. Za to, da so tisto, kar od igralskega ansambla sicer pričakujemo, v praksi pa srečamo vse preredko, izpilili do skrajnosti in dokazali, da se da preseči danes vsepovsod prisotno prisilo hiperindividualizacije.

Najvišje priznanje za igralsko ustvarjalnost Borštnikov prstan prejme LJERKA BELAK

Povezava: obrazložitev strokovne žirije za Borštnikov prstan 2015


Luftballett II / Foto: Arhiv babaLAN
Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (2014/2015) prejme samodejna predstava Luftballett 2.2 po scenariju in v režiji Vlada Repnika Gotvana ter produkciji GVR babaLAN in Kina Šiška.

Samodejna predstava Luftballett 2.2 z bogatim referenčnim ozadjem zareže v temeljno vprašanje, kaj je gledališče in kaj iščemo v njem. Z izgonom igralca z odra pod vprašaj postavi gledališko konvencijo in s plesom svetlobnih teles izrisuje svojevrstno genezo sveta med naravo, človekom in tehnologijo; strukturo, ki se izogiba dikciji pomenskih nanosov, gledalca oslepi in ga postavi v čisto potencialnost trenutka. Tudi s tem, da gledalcu vrne pogled ter vzpostavi prostor zavedanja, da ni človek tisti, ki gleda gledališče (ali, ne nazadnje, življenje oziroma svet), temveč naj bi v njem uzrl samega sebe, še bolj pa sam akt gledanja in pozicijo, s katere gleda.

Knjige za nagrado DGKTS so podarili Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), Festival Borštnikovo srečanje (FBS), Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT).