STA, 21. 10. 2015

V okviru Borštnika o vplivu tujih kultur na slovensko gledališče

Raziskovalni program Akademije za gledališče, radio, film in televizijo danes v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje na rektoratu mariborske univerze pripravlja dvodnevno mednarodno znanstveno konferenco o scenskih umetnostih, migracijah in politiki na temo slovenskega gledališča kot sooblikovalca medkulturnih izmenjav.

Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič/Arhiv FBS

Kot pojasnjujejo organizatorji konference, je bilo prevzemanje elementov drugih kultur skozi zgodovino prisotno v vseh prostorih in družbenopolitičnih formacijah. Prepletanje različnih kultur v slovenskem prostoru pa se zastavlja kot eminentno raziskovalno vprašanje, saj se Slovenija nahaja na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture.

Slovenski prostor je bil namreč ves čas izpostavljen dinamičnim tenzijam, ki so po eni strani pozivale k opredeljevanju avtentično slovenskega, po drugi pa so bile njene specifike sproti razveljavljene. Dinamika razmerij med etnocentrično naravnanostjo in nujnostjo transnacionalnih povezav je vplivala tudi na razvoj slovenskega gledališča, dodajajo.

Že prva pričevanja o slovenskem gledališču izkazujejo njegovo hibridno kulturno poreklo. Škofjeloški pasijon, najstarejše v celoti ohranjeno besedilo, ki je bilo na Slovenskem namenjeno uprizarjanju in obenem najstarejša režijska knjiga v Evropi, je trijezično, saj je bilo napisano v slovenščini, nemščini in latinščini.

Tudi k profesionalizaciji slovenskega gledališča so v začetku 20. stoletja odločilno prispevali režiserji in igralci iz sosednjih slovanskih kultur, zlasti češke in hrvaške, ter iz germanskega prostora.

Predmet današnje konference bodo tako politika, estetika in etika medkulturnih izmenjav v slovenski gledališki ustvarjalnosti 20. in 21. stoletja. Udeleženci bodo govorili o sodelovanju med slovenskimi umetniki in njihovimi kolegi v tujini ter kako je to prispevalo k razvoju uprizoritvenih praks, krojilo strategije njihove produkcije, promocije in percepcije.

O tem, kako je vse skupaj vplivalo na oblikovanje kulturnih trendov, kakšen je njihov pomen v širši regiji srednje in jugovzhodne Evrope in kako se zaradi tega slovenski umetniki umeščajo v kontekst evropskega gledališča, bodo razpravljali raziskovalci iz Slovenije in tujine.

V uvodu konference bosta udeležencem spregovorila zgodovinar in raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino Aleš Gabrič ter teatrologinja, zaslužna profesorica Univerze v Warwicku in nekdanja predsednica Mednarodne zveze za gledališke raziskave Janelle Reinelt.