Tea Rogelj, 19. 1. 2018

Poročilo selektorice o izboru tekmovalnega in spremljevalnega programa 48. Tedna slovenske drame

Objavljamo poročilo selektorice Tee Rogelj o izboru tekmovalnega in spremljevalnega programa:

Tea Rogelj / Foto: Amadea Ilic Karin

Slovenski ustvarjalci so na letošnji Teden slovenske drame prijavili 37 predstav. Poleg prijavljenih sem si ogledala še 25 produkcij, torej skupno 62.

Med prijavljenimi 37 predstavami je 6 uprizoritev amaterskih gledaliških skupin, ob njih pa še 7 projektov zunajinstitucionalnih skupin.

Štiri med prijavljenimi uprizoritvami so namenjene otrokom oziroma mladini.

Dobra polovica predstav, ki sem si jih ogledala, temelji na klasični dramski formi (leta 2016 je bilo takšnih le dobra tretjina). Povprečje slednjih letos nedvomno dviguje SNG Drama Ljubljana, ki je slavnostno sezono ob 150. obletnici ustanovitve Dramatičnega društva zaznamovala z repertoarjem, v celoti sestavljenim iz slovenskih dramskih besedil. V prvi polovici sezone 2017/18 smo si tako na njihovem odru lahko ogledali Linhartovo Županovo Micko, Cankarjeve Hlapce, Jovanovićevo igro Zid, jezero, začuda dramatizacijo Krasnega novega sveta A. Huxleyja, otroško predstavo Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak Eve Kraševec in Maje Sever in dramo Mileta Koruna Sveti mož. V prvi polovici leta 2017 pa so v Mali drami poskrbeli še za krstni postavitvi prejemnic Grumove nagrade v letih 2016 in 2017 – in sicer igri Ljudski demokratični cirkus Sakešvili Roka Vilčnika rokgreja in Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni Simone Hamer.

Med slovenskimi institucionalnimi gledališči po številu uprizoritev slovenskih dramskih del v letu 2017 izstopajo še Prešernovo gledališče Kranj (avtorski projekt Stenica, nastal v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj; drama Pesmi živih mrtvecev Matjaža Zupančiča v koprodukciji s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje; Tri ženske Vinka Möderndorferja), Mestno gledališče ljubljansko (muzikal Trač ali Mnogo hrupa za nič Gašperja Tiča in Davorja Hercega, prav tako s Shakespearom navdihnjen avtorski projekt Sen kresne noči in žanrski novum v Sloveniji, »gledališka kriminalna nadaljevanka« v štirih delih Vranja vrata Nejca Gazvode) in Slovensko mladinsko gledališče (avtorski projekt Človek, ki je gledal svet, koncertna uprizoritev pesmi Svetlane Makarovič Pasja procesija, gledališki koncert po pesmih Gregorja Strniše Slovenska popevka, Pošasti Simone Hamer).

Kot selektorica sem – kakor že lani – kot poglavitna kriterija pri izboru razumela kompleksnost in dovršenost uprizoritev.

V tekmovalni program sem vključila šest uprizoritev, navajam jih v kronološkem zaporedju premier:

  1. Človek, ki je gledal svet (avtorji besedil so ustvarjalci predstave), režiser Žiga Divjak, Slovensko mladinsko gledališče, premiera 22. 1. 2017;
  2. Avtorski projekt Stenica, režiser Jernej Lorenci, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, premiera v Kranju 18. 2. 2017 in na Ptuju 17. 10. 2017;
  3. Gregor Strniša: Ljudožerci, režiser Ivica Buljan, Drama SNG Maribor, premiera 12. 5. 2017;
  4. Ivan Cankar: Hlapci, režiser Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana, premiera 23. 9. 2017;
  5. Dušan Jovanović: Zid, jezero, režiser Miloš Lolić, SNG Drama Ljubljana, premiera 7. 10. 2017;
  6. Saša Pavček: Pod snegom, režiserka Barbara Zemljič, Mini teater Ljubljana, premiera 12. 11. 2017.

Ustvarjalci projekta Človek, ki je gledal svet se uprizarjanja lotevajo na videz nepristransko, že skoraj dokumentarno: pred nami nizajo prizore iz vsakdanjega življenja običajnih ljudi z različnih koncev sveta. Zgodbe »njih«, ki so oddaljeni, in »nas«, ki smo tukaj, pa vendar povezuje občutek eksistencialne nemoči in tesnobe, ki presega hamletovsko breme odgovornosti, izraženo v misli: »Svet se maje, jaz pa rojen, da mu ravnam tečaje!« Svet je s tečajev, družbena in socialna stvarnost grobega kapitalizma in multinacionalk pa se zdita kot naravni katastrofi, ki ju lahko le opazuješ, a ju kljub lastnemu uvidu ne moreš preprečiti. Ali pač?

Tudi projekt Stenica Jerneja Lorencija in njegove avtorske ekipe se ukvarja z aktualizacijo današnjega sveta. Uprizoritev sopostavi dva svetova – idealistično, a tudi ideološko strumno socialistično obdobje Jugoslavije po drugi svetovni vojni in današnji čas, dobo poudarjenega individualizma, kapitalizma, demokracije in globalnega potrošništva. To soočenje načne vrsto vprašanj o našem odnosu do novejše zgodovine, o pojmu zgodovinske pozabe in relativizaciji skupne jugoslovanske preteklosti, o vzrokih za izroditev ideologij in družbenih sistemov, predvsem pa o posameznikovi razpetosti med željo po uresničenju lastnega jaza in hkratno potrebo po pripadnosti skupnosti, družbi. Predstava, ki si upa.

Ljudožerci Gregorja Strniše v izvedbi Drame SNG Maribor so četrta postavitev tega dela na slovenskih poklicnih odrih. Režijska interpretacija Ivice Buljana je zvesta dramskemu besedilu, a hkrati docela neobremenjena z dosedanjo tradicijo uprizarjanja Strniše (vse tri dosedanje uprizoritve te drame v verzih je režiral Mile Korun); morda nas prav zato skoraj šokira z odmikom od poetičnega, oddaljenostjo od transcendentalnega, s prizemljenostjo in navezavo na estetiko pop kulture – a verjetno prav zato verzi z odra zazvenijo trdo in stvarno, črni humor ima obešenjaški odzven, zlo pa se razkrije v vsej svoji banalnosti, kot vsakdanje in naše. Uprizoritev verzne drame, ki ji uspe nagovoriti kar najširše občinstvo.

Cankarjevi Hlapci v režiji Janeza Pipana so zaokrožena, premišljena, analitična in kompleksna uprizoritev, ki zvesto sledi dramski predlogi, a jo hkrati nenasilno nadgrajuje: dramaturški in režijski pristop razkrivata poglobljeno razumevanje Hlapcev, a tudi natančno poznavanje Cankarja in njegovih likov sploh – uprizoritev s polnokrvnimi igralskimi kreacijami sestavi univerzalni mozaik Cankarjevih strahov in želja, njegovega videnja politike in moško-ženskih odnosov. Hlapci, prvič natisnjeni leta 1910, v režiji Janeza Pipana zaživijo kot delo, ki ne potrebuje aktualizacije, saj je karseda zdajšnje in tukajšnje. Žal bomo predstavo na festivalu videli v predrugačeni obliki – Župnika je kot svojo zadnjo odrsko kreacijo namreč oblikoval Jernej Šugman.

Zid, jezero v ljubljanski Drami je prva uprizoritev te drame po kultni Jovanovićevi praizvedbi lastnega besedila leta 1989. Srbski režiser Miloš Lolić je zasnoval scensko in zvočno izčiščeno postavitev intimne drame sprtih zakoncev. Uprizoritev s svojo retro estetiko in preigravanjem različnih igralskih registrov, od psihološke igre do elementov groteske in absurda, ustvarja ironično distanco do odrskega realizma ter preizkuša žanre. Obenem pa na svojevrsten način nagovori tudi gledalce prve postavitve – ne le s kreacijo Polone Juh, ki je v Jovanovićevi postavitvi odigrala Sošolko, v tej pa Lidijo (glavni ženski lik), temveč tudi s kreacijo Branka Šturbeja, ki se mestoma navezuje na interpretacijo Radka Poliča iz praizvedbe dela. Sveža in duhovita postavitev, ki podpira Jovanovićevo trditev, da gre za eno njegovih najboljših dram.

Drama Pod snegom lanske prejemnice Borštnikovega prstana Saše Pavček je bila leta 2008 nominirana za Grumovo nagrado, pred praizvedbo v Mini teatru so jo bralno uprizorili v Gledališču Glej. Avtorica je delo o ljubezenskem trikotniku med hčerjo, njenim ljubimcem in materjo izpisala v privzdignjeni verzni obliki, v jeziku, ki nosi v sebi poezijo ljudskih zarotitev, kar uprizoritveno predstavlja precejšen izziv. Odličen igralski trio (ljubimca interpretira Matej Puc, dobitnik letošnje nagrade Prešernovega sklada) je z režiserko Barbaro Zemljič ustvaril občutljive atmosfere, ki vsebujejo tako duha starogrške tragedije kot starodavne uročenosti. Dramska poezija, ki nas nagovori s svojo arhetipskostjo.

Spremljevalni program 48. Tedna slovenske drame sestavljajo predstave:

  1. Rok Vilčnik rokgre: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, režiser Luka Martin Škof, SNG Drama Ljubljana, premiera 27. 1. 2017;
  2. Slavoj Žižek: Trojno življenje Antigone, etično-politična vaja, režiser Matjaž Berger, Anton Podbevšek Teater Novo mesto, premiera 11. 4. 2017;
  3. Simona Hamer: Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni, režiserka Ajda Valcl, SNG Drama Ljubljana, premiera 12. 4. 2017;
  4. Pia Brezavšček, Barbara Krajnc Avdić, Saška Rakef: Idealna, režiserka Saška Rakef, producent ŠKUC gledališče, koproducent Mesto žensk, premiera 14. 10. 2017;
  5. Slovenska popevka, gledališki koncert po besedilih Gregorja Strniše, režiser Matjaž Pograjc, Slovensko mladinsko gledališče in CUDV Draga, 9. 11. 2017.

Na letošnjem festivalu bo v dodatnem programu na ogled še predstava:

  1. Zala Dobovšek, Nina Šorak, Tin Grabnar, Asja Kahrimanović Babnik: Nekje drugje, režiser Tin Grabnar, Lutkovno gledališče Ljubljana, premieri 11. in 12. 5. 2017 v Tunelu LGL.

Vsa navedena dela so bila uprizorjena prvič. Pri tem bosta za obiskovalce festivala morda še posebej zanimivi krstni postavitvi na Tednu slovenske drame nagrajenih del, ki sta lani zaživeli v ljubljanski Mali drami. Prvo, komedijo o diktaturah in totalitarizmih, Ljudski demokratični cirkus Sakešvili (Grumova nagrada leta 2016), je napisal Rok Vilčnik rokgre in zrežiral Luka Martin Škof. Odlikujeta jo radoživa igra nastopajočih in razposajen režijski pristop. Drugo delo, Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni (Grumova nagrada leta 2017) zaznamujeta iskanje nove dramske pisave in ženski pristop oziroma tematika: Simona Hamer je navdih za igro iskala v posameznicah, ki so prestopale in širile meje znanega in mogočega, režiserka Ajda Valcl pa se je odločila za izključno žensko zasedbo.  

»Etično-politična vaja« Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka v izvedbi Anton Podbevšek Teatra se sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi lahko spremenili tok zgodovine. Kaj se zgodi, če spremenimo razplet antične tragedije o Antigoni, zgodbo sestre, ki bi rada spodobno pokopala brata, čeprav se je ta boril na napačni strani? Režiser Matjaž Berger je zasnoval tekočo, igralsko prepričljivo in pregledno postavitev, ki se loteva vedno aktualnih vprašanj o spravi, revanšizmu, vzvodih diktatur in porajanju fašizma.

»Zvočna igra o materinskem mitu« Idealna Pie Brezavšček, Barbare Krajnc Avdić in Saške Rakef je nastala v produkciji ŠKUC gledališča in bila premierno uprizorjena v okviru festivala Mesto žensk. Uprizoritev razkrinkava stereotip materinstva kot edine prave in dokončne izpolnitve ženske ter relativizira lik vedno požrtvovalne in predane mame. V dobi ponovnega vzpona konzervativizma, predsedniških kandidatk in strank, ki ženske znova postavljajo za štedilnik in omejujejo njihovo pravico do razpolaganja z lastnim telesom, gre za temo, ki si zasluži pozornost in gledališko ubeseditev.

Slovenska popevka, gledališki koncert po besedilih Gregorja Strniše, ki ga je  Matjaž Pograjc zasnoval v Slovenskem mladinskem gledališču (v koprodukciji s Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga), je projekt vključevanja, spoznavanja in spoštovanja drugačnosti, tako za nastopajoče kot za občinstvo. Predstava, ki se nas dotakne.

Kot selektorica se nisem mogla upreti nagibu, da bi v program – izjemoma – vključila postavitev, ki je namenjena predvsem otroškemu občinstvu. Nekje drugje Zale Dobovšek, Nine Šorak, Tina Grabnarja in Asje Kahrimanović Babnik v režiji Tina Grabnarja in izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana je družbeno angažirana uprizoritev, ki nas z izostreno občutljivostjo in človeško toplino popelje v otroško razumevanje vojne in begunstva. Predstava, ki bi si jo s svojimi otroki morali ogledati tudi starši.

 

Ljubljana, 16. januarja 2018

Tea Rogelj

Povezani dogodki

Uprizoritev
Neda R. Bric

Zrno soli

Tea Rogelj, 26. 10. 2017
Evropske poti zgodovinskih gledališč
Sprašuje Tea Rogelj, 8. 5. 2010
Vroče!