PGK, 5. 3. 2018

Nominiranci za Grumovo nagrado 2018

Znana sta letošnja nominiranca za Grumovo nagrado: Vinko Möderndorfer za besedili Romeo in Julija sta bila begunca ter Sestre in Rok Vilčnik za delo Večja od vseh. Objavljamo utemeljitve žirije za nominirana besedila.
Vinko Möderndorfer / Foto: Mare Mutić
Rok Vilčnik rokgre / Foto: Urška Lukovnjak, via Wikimedia Commons

Žirija za Grumovo nagrado 48.Tedna slovenske drame v sestavi literarna zgodovinarka in teatrologinja Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dekan Akademije za gledališče, radio, film televizijo UL Tomaž Gubenšek, dramaturginji Vilma Štritof in Klavdija Zupan ter literarni teoretik in zgodovinar Igor Žunkovič je izmed prispelih besedil nominirala tri, ki se potegujejo za nagrado Slavka Gruma.

Rok Vilčnik rokgre: Večja od vseh

Večja od vseh je monodrama, katere protagonistka je Pikapolonica Zmagoslava Marjetica Nogavička – torej Pika Nogavička. Ta je za razliko od legendarne otroške junakinje zgodb Astrid Lindgren, tukaj nastopajoče kot Pikina svetovalka z zavoda za zaposlovanje, »zrasla«. Prav odraščanje je osrednja tema drame, vključno z razočaranimi otroškimi sanjami, s telesnimi spremembami in socialnimi obveznostmi. Že v prvih stavkih ne izvemo le, da je Pika zrasla, temveč, da je »odrasla«: da pege prekriva s pudrom, nosi visoke pete in nogavice iste barve ter živi v garsonjeri. A besedilo ne ostane pri začetni melodramatski zasnovi, ki bi igrala na čustveno noto in na koncu ponudila solzavo zadoščenje. Izrazito emotivno zasnovani prizori so posredovani minimalistično in obenem poetično skozi kratke dialoge, ki jih poustvarja protagonistka. Pikina omemba splava, ki je podana mimogrede, je denimo popolnoma pretresljiva, vendar za čustvenim učinkom vseskozi slutimo Pikino notranjo premišljenost in obenem razburjenost, negotovost in izgubljenost, ki ne tvorijo le s hormoni napolnjenega najstništva, ampak eksistencialno bistvo sodobnega človeka. Večja od vseh nekoliko spominja na Bariccov Novecento in celo na Malega princa, ki jima ni podobna le zaradi učinkovitega prikaza drugačnosti, ampak tudi zato, ker ni namenjena otrokom, temveč odraslim. Obilica zanimivih situacij nazadnje omogoča potencialno zelo različne načine recepcije, in sicer od feministične, romantične, mladostniške do socialne in psihološke. Zato je tudi večkratno uprizarjanje ne bo izčrpalo.    

Vinko Möderndorfer: Romeo in Julija sta bila begunca

Dramsko besedilo Romeo in Julija sta bila begunca nosi podnaslov 'ljubezenska drama'. Ikonična klasična dramska lika iz Shakespearjeve tragedije se v tem besedilu reinkarnirata v povsem vsakdanji osebi, v mlada človeka zdajšnjih imen in provenienc, v sodobna dramska subjekta. Njuni družini nista sprti, sprto z njuno iskreno mlado ljubeznijo pa je vse socialno okolje. Besedilo ga prikaže brezkompromisno, kot vidi in doživlja svojo situacijo mlada generacija: brezpravno, stisnjeno med mlinska kamna, ki ubijata njune preproste, nepretenciozne želje in hotenja. Na eni strani je to zbirokratiziranost, ki posameznika obravnava in ga sistemsko stigmatizira z izdelanimi logaritmi za zaznavanje vsakršnih napak in odstopanj – to ga dela nezaposljivega in nekoristnega –  in med socialno, eksistenčno in eksistencialno stisko. Razmere, v katerih se kljub trudu za dobro znajdeta, ju pahnejo na rob kriminala in na socialno dno. Z relativno skopimi sredstvi in jasno strukturo drama pretrese in opominja na to, kako je lahko mlad človek v tej deželi in v tem času tujec v lastni deželi, nepotreben in nekoristen. Drama v stvarnem tonu odpira univerzalen prostor etičnih vprašanj, senzibilizira za krivičnost in kaže na gledališče kot na prostor nagovarjanja gledalca z neizprosno in kruto psihosocialno podobo do svojih najranljivejših skupin mačehovske dežele.

Vinko Möderndorfer: Sestre, kriminalna drama o zelo intimnih rečeh

V kriminalni drami o zelo intimnih rečeh tri sestre pospravljajo stanovanje pokojne mame. Črne vreče za smeti, s katerimi se sorojenke lotevajo zadane naloge, se polnijo s predmeti, ozračje pa s spomini in dolgo potlačenimi zamerami. Različni predmeti iz zapuščine razkrivajo medsebojno ljubosumje, otroške zamere, ki še vedno obvladujejo odnose tudi v odrasli dobi, zasvetlika pa se tudi otroška naivnost brez prihodnosti. Razkrivanje preteklih zamer zastane zgolj zaradi soočenja z neznanim predmetom – barvno kričečimi dvodelnimi kopalkami. Vdor neznanega antagonistično nastrojeno sestrsko fronto za trenutek poenoti proti skupnemu sovražniku, toda nedvoumno razkritje družinskih skrivnosti jih dokončno postavi na nasprotne bregove. Kljub morbidnim okoliščinam dogajanje v drami prepričljivo prehaja med trenutki naivne otroške fascinacije in iskrene sestrske ljubezni do nespravljivega sovraštva z vsemi odtenki navezanosti, prijateljstva, ljubezni, nezadovoljstva, razočaranja in jeze. Dialog je dinamičen – kratke, hitro izmenjujoče se replike so zapolnjene s premolki, čustveno težkimi tišinami, poglobljene z monologi. Dramska napetost tako ne temelji zgolj na vsebini, temveč tudi na spremembah tempa in ritma govora. Ob komorni, zgolj ženski zasedbi različnih generacij besedilo odpira možnosti igralskim bravuram. Trdna struktura nominiranega dramskega besedila omogoča dinamične ustvarjalne poti, široka paleta čustvovanja v navidez vsakdanjih situacijah pa ponuja bodočim gledališkim ustvarjalcem možnosti raznolikih interpretacij.

 

Povezava: Poročilo žirije za Grumovo nagrado 2018

Povezani dogodki

PGK, 8. 2. 2011
Gost meseca: Robert Waltl
PGK, STA, 28. 5. 2014
Premiera Mladinskega odra Kranj