Zala Dobovšek, 14. 12. 2007

Komu laska zlatolaska 2007?

Na klepetu z Marušo Kink, letošnjo organizatorico podelitve zlatolask.

Zlatolaska je letna študentska nagrada Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, ki jo podeljujejo tamkajšnji »študenti študentom« za najboljše ustvarjalne dosežke. Kriteriji, nominacije, obrazložitve ter izbori žirije potekajo ter se izvajajo neodvisno od profesorskih krogov na Akademiji. Prve zlatolaske so bile podeljene leta 1997.

 

Letošnja podelitev zlatolask, ki je potekala 10. decembra v Stari elektrarni, je bila že enajsta po vrsti. Lansko leto se je dogodek izmuznil realizaciji, zato pa je tokrat toliko bolj vehementno zaživel v svoji izvedbi.

Organizacijsko funkcijo podelitve je prevzela Maruša Kink, študentka 3. letnika dramske igre na AGRFT. S svojo koordinatorsko suverenostjo je presenetila tako interne kot zunanje kolege, glavni vzgib pa je bila v prvi vrsti njena lastna želja, da pripomore k uresničitvi dogodka. »Zlatolaske so super zadeva in menim, da preprosto moramo ohraniti njihovo tradicijo. Ker na začetku ni bilo nobenega interesenta za organizacijo, sem se, sicer v šali, ponudila sama. Ampak kolegi na Akademiji so hec kmalu vzeli resno in me nekako določili za organizatorico. In poti nazaj ni bilo več …«

Letošnja tema je bila provokativna in aktualna, program so namreč sestavljale etude na temo stereotipov Slovencev in Hrvatov ter njihova neizbežna kulturna in politična trenja. Smela vsebinska poteza je bila interpretirana skozi prizmo duhovitosti in pikrosti, ki pa sta vendarle odražali pravo situacijo, pa naj bo še tako tragikomična. V podelitvi zlatolask so sodelovali tudi študenti Akademije dramske umetnosti (ADU) iz Zagreba. In kateri je bil tisti impulz, ki je pri Maruši vzbudil idejo za to temo? »Ko je Jelinčič na volitvah prejel 20% glasov, sem se dokončno odločila za temo letošnje podelitve. Odločila sem se, da k projektu povabim tudi študente z zagrebške akademije, saj bi zelo pripomogli k izvirnosti in pristnosti v interpretiranju stereotipov na obeh straneh. Na tamkajšnji akademiji je organizacijo povsem prostovoljno prevzela študentka 3. letnika gledališke režija – Helena, ki je skupaj z mano zangažirala njihove študente in študentke. Moja ideja je bila privabiti kakšnih deset študentov, na koncu se je izkazalo, da se jih je za stvar ogrelo kar dvaindvajset. Tako da je bila na veliko presenečenje potrebna celo selekcija. In kljub temu, da imajo oni decembra izpite, so z veseljem sprejeli naše povabilo, obenem pa dobili podporo tudi pri svojih profesorjih. Tokratne zlatolaske so skozi praktični izziv ogromno pripomogle k interakciji s študenti z zagrebške akademije. »Zdi se mi zelo pomembno, da se družimo med sabo, da si izmenjujemo mnenja, igralske nasvete, načine oblikovanja vlog  in razpravljamo o medsebojnih gledaliških raznolikostih.«

Vsi skupaj so imeli na razpolago le dva dneva za pripravo in vaje. Okvirno dogajanje sta zasnovali Maruša ter študentka režije Nika Melink, etude pa so oblikovali štirje študenti režije na AGRFT (Nika Melink, Marko Čeh, Yulia Roschina in Jernej Kobal), trije z ADU (Helena Petković, Frana Marija Vranković, Ivana Čoh) in študent režije iz Srbije (Milan Nešković). Odločitvi, da podelitev umestijo v Staro elektrarno, je pripomoglo predvsem dejstvo, da »je to prostor, kjer lahko nek dogodek hitro postaviš v kontekst, je manj konvencionalen in daje pridih »novega«. Sploh pa so nas tam sprejeli z odprtimi rokami in nam ponudili vse, kar je bilo v njihovi moči. Pokazali so velik interes za sodelovanje z Akademijo; kakor pravijo izkušnje, pa se je potrebno pravočasno začeti dogovarjati, saj je Stara elektrarna dokaj zasedena in njihov program določen zelo vnaprej. Ampak ker so »zlatolaske« tako rekoč nastale v dveh dneh in ker je tudi datum ustrezal obema stranema, je proces potekal brez vsakršnih problemov.

Za duhovito montirane predstavitve nominirancev in njihovih produkcij so letos poskrbeli študenti 1. in 2. letnika filmskega oddelka AGRFT, ki jih je budno spremljal in usmerjal študent 3. letnika filmske režije Žiga Virc. In ko smo že pri filmu, moramo omeniti letošnjo plemenito gesto Kinodvora, ki bo nagrajencu "za najboljši filmski izdelek v celoti" (zlatolasko je dobil kratki film Embrio v režiji Borisa Dolenca) zagotovil prikazovanje na njihovem platnu.

Nagrada zlatolaska v svoji prikupnosti, ravnopravšnji razpuščenosti in mladostni vedrini pa vendarle vsakemu študentu, ki jo prejme, pomeni veliko, morda prav zato, ker jo dobi »iz rok kolegov«. »Mislim, da so dobitniki veseli in močno dvomim, da je kje kdo, ki bi ob prejemu ostal ravnodušen. Je pa res, da so ponavadi bolj vidni odzivi na sam dogodek kot pa na konkretne nagrajence. Včasih se kje najde tudi kakšen komentar v smislu, da se nekatere nominacije izbirajo po ključu  simpatičnosti nekoga in ne toliko zaradi njegove vloge.

Da so zlatolaske priljubljene in deležne širne naklonjenosti, kaže tudi velika pripravljenost sodelovanja slovenskih gledališčnikov, ki se vsako leto z velikim veseljem udeležijo prireditve in nagrajencem izročijo kipce. Letošnje so med drugim podelili Polona Juh, Pavle Ravnohrib, Igor Šterk, Gregor Zorc, Alja Kapun, Rok Vevar, Miha Erman, Damjana Černe, Daša Lakner, Akira Hasegawa, Tijana Zinajić, Marko Šantić ter virtualna Tito in Janez Janša.

Kot posebna kategorija obstajajo »zlatolaske za posebne dosežke«, ki se načeloma podeljujejo osebam izven Akademije, ki so tako ali drugače pomagale pri podpori določenih študentskih projektov. Vendar letos je prišlo do rahle izjeme, saj sta to zlatolasko prejela dva »interna« profesorja - prof. Tomaž Gubenšek in doc. Sebastijan Horvat. Predvsem zaradi tega, ker »sta skozi leta ogromno naredila za študente in njihov ustvarjalni razvoj. Predvsem pa sta se zavzemala za dobre pogoje pri akademijskih b-produkcijah. Študenti cenijo njuno pogosto pomoč pri realizacijah ali pospeških nekaterih procesov, saj s tem olajšata njihov nepotreben napor in tako konec koncev ostane več časa za ustvarjanje samo. Kljub temu, da sta pri vsem tem v funkcijah, ki sicer niso v njuni pristojnosti, to izvršujeta dosledno in brezpogojno.« B-produkcije imajo na Akademiji zagotovo prav posebno mesto, saj predstavljajo svojevrstno kreativno svobodo in prepleteno ustvarjanje med posameznimi letniki. Kot še dodaja Maruša, »nujno se morajo obdržati nominacije tudi za b-produkcije, saj je tovrstnih projektov na akademiji ogromno, hkrati pa so kvalitetni, kreativni in drzni

Letošnja podelitev je bila vsekakor posrečen projekt – tako na ravni izvedbe kot pri izbiri tematske podlage. Ni ravno običajno, da za tovrstno nalogo poprime študent(ka) igre. Si lahko obetamo tudi nadaljnje organizatorstvo zlatolask pod okriljem Maruše ali je vendar bilo preveč stresno in naporno? »Super mi je bilo to početi, veliko sem se naučila o procesu organizacije nekega projekta. O kakšnem močnem  stresu ne mi mogla govoriti, saj se je vse lepo izteklo in poklopilo na vseh nivojih. Prepričana sem, da je razlog za to predvsem, da smo vsi verjeli v ta projekt in v to, kar delamo. V tem trenutku ne vem, ali se bom zlatolask lotila tudi naslednje leto. Zdi se mi, da je takšna zadeva pomembna priložnost za vsakogar, ki bi se želel preizkusiti v tej funkciji. Na Akademiji je dosti takih, ki bi se s tem lahko soočili, zadevo izpeljali morda celo boljše in kar je najbolj pomembno – dogodek bi oblikovali po svoji/drugačni estetiki in konceptu.

Nagrade zlatolaske se podeljujejo za preteklo študijsko leto, in sicer za: igro v filmu ali tv igri - igro/vlogo v gledališki predstavi - filmski scenarij - gledališko režijo - filmsko režijo - tv-etudo - praktično dramaturgijo - seminarsko nalogo - ter posebne dosežke (slednja se ne podeljuje izključno študentom).

Več o nominacijah in nagrajencih si lahko ogledate na spletni strani zlatolaske.blogspot.com

 

 

Zlatolaska, Maruša Kink

Zala Dobovšek, 5. 2. 2008
Ob prvi obletnici portala SiGledal
Zala Dobovšek, 11. 12. 2008
Aktualni fragmenti sodobnega plesa v Pragi
Zala Dobovšek, 24. 1. 2009
Na pragu Prage
Zala Dobovšek, 19. 11. 2008
Odrski PROCES novodobnega Josefa K.
Zala Dobovšek, 26. 9. 2008
BABY DRAMA?
Sprašuje: Zala Dobovšek, 23. 3. 2008
Intervju na gugalnici: NEJC GAZVODA
Zala Dobovšek, 21. 10. 2007
»Najhujša cenzura je avtocenzura.«
Sprašuje: Zala Dobovšek, 9. 9. 2007
Intervju čez lužo: JURE GANTAR
Sprašuje: Zala Dobovšek, 14. 4. 2008
KOREO-KLEPET: Matjaž Farič
Sprašuje: Zala Dobovšek, 23. 3. 2008
Intervju na gugalnici: NEJC GAZVODA
Sprašuje: Zala Dobovšek, 11. 3. 2007
37. Teden slovenske drame - Pogovor z Blažem Lukanom
Zala Dobovšek, 26. 2. 2010
Hipno in večno gledališko leto
Zala Dobovšek, SiGledal, 16. 4. 2010
Demistifikacija zmajev
Zala Dobovšek, 21. 10. 2007
»Najhujša cenzura je avtocenzura.«
Zala Dobovšek, 26. 9. 2008
BABY DRAMA?