V zavetrju časa

Večmedijska postavitev gibljivih podob objektov, glasbe, svetlobe in performansa. Namesto v gledališko dvorano vstopimo v tunel, "site specific" prostor, v katerem se združujeta performativnost in vizualnost. Skozi prostorsko postavitev in akt performansa nas vodijo glasba, besede in zvoki; ti sledijo vzdušju zgodbe, ki pripoveduje o ustvarjalnem procesu umetniškega dela, intimnosti znotraj družine in razsežnosti časa. Sledimo glasu, šepetu muze – ki nas vabi, da se prepustimo obarvanim sanjam in si skozi impresije vizualnih in čutnih podob ustvarimo svojo interpretacijo vsebine. Avtorici pokažeta, da ustvarjalni tokovi krožijo in se prelamljajo zgolj v zavetrju časa, kjer je svet v nenehnem nastajanju in minljivost drobnih, vsakdanjih intimnih izkušenj ustvarja prostor kolektivnega spomina.