Njegov čas je tudi čas poraza francoske revolucije in začetek prizadevanj za človekove pravice. Navkljub popolni predanosti poeziji je bil Hölderlin tudi človek telesa in srca. Njegova ljubezen do bankirjeve žene Susette Gontard je rodila verze, posvečene Diotimi, njena smrt pa norost, zaradi katere je leto dni preživel v blaznici, nato pa še šestintrideset let pri mizarju Ernstu Zimmerju v Tübingenu, v hiši s stolpom ob reki Neckar.

Predstavo Stolp po dramski pesnitvi, ki jo je dramatik Ivo Svetina leta 2010 napisal prav za naše gledališče, bo režiral Silvan Omerzu. Z igralci, lutkami, maskami in avtomati se bo poskušal približati tistemu posebnemu stanju pesnikov, ki ga je že Platon poimenoval pesniška blaznost (manía), brez katere pesnjenje sploh ni mogoče, in o katerem pričajo številni »prekleti pesniki«, ki so svoje življenje in ustvarjanje doživljali na tanki meji med razumom in norostjo, med resničnostjo in utopijo …