Mojster in Margareta

Dramatik, pripovednik in zdravnik Mihail Bulgakov (1891–1940) se je s satiričnim romanom Mojster in Margareta zapisal v svetovni literarni vrh. Bulgakov, ki je razumel svoj čas izven propagandnih okvirjev politike in se je zavedal "inferna realnega socializma", je v romanu nazorno prikazal, da gre v  vseh obdobjih človeštva za faustovsko igro med politiko in umetnostjo. Uredniku umetnostnega časopisa Berliozu, ki se s pesnikom Brezdomnim pomenkuje o izmišljenem mitu, spletenem okrog Jezusa Kristusa, v njegovi ateistični tezi oporeka Satan v podobi profesorja Wolanda, ki pravi, da je Jezus živel tako zagotovo, kot bo Berlioz zagotovo še danes ob glavo. Ko se prerokba uresniči, se Brezdomni poda po sledeh Wolanda in njegovih pomočnikov, a se mu vsi izmuznejo. Berlioza spravijo v norišnico, kamor se je zatekel Mojster pred preganjanji, ker je napisal roman o Pilatovem srečanju s Kristusom. V resničnem svetu je zapustil svojo ljubo Margareto, ki v predani želji, da se z Mojstrom spet sreča, sprejme Satanovo povabilo, da bo gostiteljica na njegovem plesu čarovnic. Ker se Margareta imenitno izkaže v vlogi čarovniške gostiteljice, ji bo Woland izpolnil željo, in ker "rokopisi ne gorijo", Mojstru vrne njegov izgubljeni roman in ljubimcema omogoči, da zaživita novo življenje.