Jean-Baptiste Poquelin (1622–1673), bolj znan kot Molière, je bil igralec in dramatik, čigar komedije s svojim žlahtnim, poglobljenim in kritičnim humorjem nikomur ne prizanašajo in sodijo v sam vrh klasične komediografije. Za gledališče je začel pisati, ko je v Lyonu kot vodja gledališke skupine srečal italijanske igralce in se navdušil nad njihovim načinom igranja. Za svojo gledališko skupino je pisal komedije, ki so bile popolna novost v tedanjem gledališkem Parizu. V njih je prepletal kulturo vladajoče aristokracije z ljudskimi elementi. S temami, ki jih je smešil, je razburjal cerkev, druge igralske družine, kritike in sodobnike.
Ljudomrznik je nastal leta 1666 in takoj doživel velik uspeh. Glavni junak Alcest je tip pravičnika, ki ne trpi moralnih napak okolja, v katerem živi, zato jih ostro kritizira in vsakomur v obraz pove vse, kar mu gre. Čeprav mu prijatelj Filint priporoča prizanesljivost in uvidevnost do ljudi, ki ga obdajajo, ga Alcest ne posluša. Zaljubljen je v spogledljivo Celimeno, ki koketira z mnogimi. S tem tudi sam postane žrtev značilnega klasicističnega nasprotja med razumom in čustvom. Tragikomedija nima srečnega konca, junak se mora umakniti iz družbe v samoto, s tem je tudi konec njegove moralne vloge.
