V pesmicah mačji vasovalec beli muci obljublja vse mogoče, a njegove romantične podoknice se vsakokrat žalostno – smešno končajo, vse dokler Bela muca ne začne skrbeti za Črnega muca in kljub temu, »mijav, da je muc brljav«, slednjič le ne prisluhne njegovemu petju … Kljub temu, da se po tem ne koplje v mleku, ne je pečenke in ne živi v gradu, kot ji je Črni muc prej obljubljal, pa ima Bela muca rada svoje male bele in črne mucke … Znana Ribičečeva rimana mačja pravljica ponuja duhovito uprizoritev v domači kuhinji na način gledališča predmetov, posebno vrednost pa ji daje bogata glasbena podoba.
»Vasovalsko pripovedno pesnitev Josipa Ribičiča iz leta 1946 Črni muc vasuje sta soavtorja lutkovne priredbe radoživo izkoristila za domišljeno ter domišljijsko razgibano odrsko uprizoritev, v kateri sta duhovito in učinkovito prepletla človeško zapeljevanje z mačjim vasovanjem, živo igro ter lutkovnim oživljanjem predmetov, senc in prvin črnega gledališča, vse skupaj pa zaokrožila z nenehnim iskrenjem prostodušne, lahkotne in radožive igrivosti kot temeljne dragocenosti vsakršnega odrskega ustvarjanja.«
