Katja Markič, 20. 10. 2016

Zapisi s procesa »UBU«

Pri študiju predstave, kakršna je Kralj Ubu, princip dela vzpostavlja nujnost odvreči strah pred banalnostjo svojih vzgibov in s tem odpiranje poti kreacije iz napake.
:
:
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana

Gre za nujnost zavedanja svojih vzgibov, popolnega prepuščanja in hkratnega nenehnega omogočanja distance. Ubujev sistem je sistem »ždrek« ( v izvirniku »merdre«), koncept predstave pa je ta ždrek uprizoriti. Situacije na vajah so pogosto izšle iz vnaprej podane sugestije, ki se je preko improvizacije igralcev razvila v prizore, ki so nato v predstavo zvezani po nenehnem mehanizmu obratov znotraj žanra, dogajanja in obrazov ideologije. Ti obrati pa temeljijo na principu pozabe, ki je lastna že »psihologiji« izvirnega Ubuja. Gre torej za natančno analizo mehanizmov, lastnosti in pojmov, za uprizoritev Ubujevske logike prej kakor samega dramskega teksta, ki je uprizoritvi služil le za inspiracijo (improvizacije iz motivike pojmov pohlepa, ždreka, umora kralja itd.) in odskočno desko (prva stran besedila postane osnova prvih trideset minut predstave). Tak način dela pa zahteva kolektiv močne, sproščene in povezane ekipe, ki se je ustvaril predvsem z gibalnimi vajami od fizične vadbe do tematskega plesa charelstona. Vzdušje na vajah je pogosto pripeljalo do zabrisa meje med vajo in odmorom, saj so prenekateri komentarji in komični vložki improvizacije posameznikov postali del odrskega dogajanja.

Sprotno nadgrajevanje, dopisovanje, preizkušanje in re-formiranje prizorov, na katerih potek je nemalokrat močno vplivala sprotna izbira glasbene podlage, je privedlo v instinktivno-analitični koncept Ubujevstva. Dokončna dograditev predstave pa se v resnici lahko zgodi šele z vnosom odzivov občinstva. Ata Ubu bi ne bil nihče, če ob sebi ne bi imel Mame Ubu in svojih ministrov, kakor bi gledališki lik ne imel kaj početi brez gledalcev. Gledalcev, ki ga umeščajo v kontekst prostora in časa. Gre za nenehno utemeljevanje samega sebe glede na merila drugih, preko odnosov, preko nasprotij, sorodnosti, razlik.

***
Vsebino Biltenov 51. Festivala Borštnikovo srečanje in [B]bloga ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke.

Povezave:

FBS

Povezani dogodki

Meta Kojc & Manja Gatalo, 19. 10. 2016
Dragan Živadinov: Osvetlite to mesto
Mojca Podlesek, 18. 10. 2016
Tujina 1 > Slovenija > Tujina 2
Katja Markič, 17. 10. 2016
Tujost, izjema, predstava
Mojca Podlesek, 20. 10. 2016
Švedski fokus, 2. dan
Mojca Podlesek, 19. 10. 2016
Švedski fokus, 1. dan
Manja Gatalo, 21. 10. 2016
150 let
Mojca Podlesek, 21. 10. 2016
Švedski fokus, 3. dan
Katja Markič, 17. 10. 2016
Tujost, izjema, predstava