STA, 16. 1. 2018

Veliki Prešernovi nagradi za literata Borisa A. Novaka in baletnika Janeza Mejača

Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak in baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada 2018 pa so snemalec Marko Brdar, igralec Matej Puc, dramatičarka Simona Semenič, koreografinja Valentina Turcu, fotograf Boris Gaberščik in umetnica Maja Smrekar.

Novinarska konferenca Prešernovega sklada in ministrstva za kulturo / Foto: Daniel Novakovič, STA

Boris A. Novak bo Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejel za izjemen in prepoznaven ustvarjalni opus, so povedali na današnji novinarski konferenci. Kot piše v utemeljitvi nagrade Novaku, pesnik, dramatik in prevajalec, ki je prav tako publicist, angažiran javni intelektualec, literarni znanstvenik in univerzitetni predavatelj, "slovensko literarno in, širše, kulturno krajino pomembno oblikuje že 40 let".

"Čeprav je na oder slovenske poezije stopil še v času, ko se je pesmi pri nas pisalo in bralo predvsem v skladu z idejno-estetskimi postulati radikalnega, poznega modernizma, je prav z Novakom slovenska poezija našla sladostrasten, tenkočuten in zastrašujoče okreten, imaginativno nebrzdan, pa po potrebi oblikovno tudi discipliniran, prepoznavno individualen glas, ki jo je v pomembni meri pomagal usmeriti na novo pot," je v utemeljitvi med drugim zapisal Goran Dekleva. Posebej je Dekleva izpostavil Novakov ep Vrata nepovrata, v katerem je pesnik porabil vse svoje veščine in zaposlil ves register pesniških postopkov.

Za življenjsko delo pa bo letos s Prešernovo nagrado ovenčan tudi baletni solist, koreograf, režiser in dolgoletni vodja ljubljanskega baleta Janez Mejač, "ki je s svojim neizmerljivimi plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja". Nastopil je v 84 solističnih vlogah, ki jih je oblikoval s 26 domačimi in tujimi koreografi.

Kot je v utemeljitvi nagrade zapisala Daliborka Podboj je imel Mejač pravšnjo moč, talent in tudi dovolj strasti, da je lahko vzdržal v zahtevni baletni umetnosti, vse dokler je obvladal svoje telo: "Mejač se je baletu z dušo in srcem brezpogojno razdajal, tudi z vso energijo, ki jo je glede na svoj obsežni opus imel v izobilju, ko ga nikakor ni mogla zaustaviti zasedenost v gledališču, da ne bi baletne umetnosti širil po odrih in krajih zunaj Ljubljane."

Danes so naznanili tudi t.i. male Prešernove nagrajence, ki nagrado sklada prejmejo za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v minulih dveh letih in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Za filmski opus zadnjih dveh let nagrado Prešernovega sklada prejme akademski snemalec Marko Brdar, za vloge ustvarjene v zadnjih dveh letih v Mestnem gledališču ljubljanskem igralec Matej Puc, za ustvarjalni opus zadnjih dveh let dramatičarka in performerka Simona Semenič, za vrhunske dosežke, še posebej pa za dramsko zasnovo baletne mojstrovine Evgenij Onjegin pa koreografinja in baletna solistka Valentina Turcu.

Za seriji Solve et Coagula in Von Dieser Welt bo malo Prešernovo nagrado prejel fotograf Boris Gaberščik, za delo K-9_topologija pa intermedijska umetnica Maja Smrekar.

Minister za kulturo Tone Peršak je na današnji predstavitvi Prešernovih nagrajencev izrazil zadovoljstvo, da pri izboru zadeve tečejo brez hudih pretresov in zapletov. Spomnil je, da so k temu na ministrstvu nekaj malega prispevali s sprejemom novega zakona o Prešernovi nagradi. Dodal je, da je podelitev Prešernovih nagrad, ki koga razveseli, koga pa tudi ujezi, nenazadnje neka gesta države v razmerju do kulture: "Gre za slovesen, praznični dogodek."

Predsednik upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer pa je poudaril, da je današnji dan tudi velik dogodek tudi za UO. Na kratko je spregovoril o odboru, ki v novi sestavi deluje dobro leto in Prešernove nagrade podeljuje drugič, spomnil pa je, da so se v minulem letu ukvarjali predvsem z že omenjenim zakonom, s katerim so deloma zadovoljni, deloma pa ne.

Kot dobro je denimo omenil, da bo UO sprejemal odločitve o Prešernovih nagrajencih zgolj na podlagi predlogov strokovnih komisij ter da bodo nagrade Prešernovega sklada podeljene za dosežke minulih treh let. Med slabostmi pa v UO prepoznavajo, da naj bi bila razglasitev Prešernovih nagrajencev odslej 3. decembra, kar se jim zdi prezgodaj, glede na delo komisij. UO se zdi neutemeljeno upoštevanje spolne uravnoteženosti pri izboru nagrajencev, ker bi izpolnjevanje tega kriterija lahko vplivalo na strokovno delo komisij. Spomnil je tudi, da ima sklad novo likovno podobo, ki jo podpisuje Vesna Vidmar.

Prešernovim nagrajencem bodo nagrade podelili na slovesnosti, ki bo potekala 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Režiserja letošnje Prešernove proslave bosta plesalca in koreografa Gregor Luštek in Rosana Hribar. Napovedala sta, da bo proslava preplet plesa in glasbe, nastopajoči na odru pa bodo na svojstven in sodoben način interpretirali Prešerna in njegovo poezijo. Luštek je dodal, da jima je v čast, da lahko svoje kolege počastita v funkciji režiserjev Prešernove proslave.