Ja, to je bil pravi test stoične drže. Sprva zato, ker smo 40 minut stali, drugič ker so nas obstreljevali z zvokom, glasom, filmom in pojavo. Da bi bili še bolj nemirni, so nam nad glave obesili razne, tudi delujoče, gospodinjske aparate. Tako je vse skupaj tvorilo nekakšen provokativni program. Vsi elementi so bili v službi štirih pesmi. Prehodi so bili grobi zaradi oblike izraza, naporna je bila lahko tudi dolžina. Če naj bi bil ves Škrip Inc. nekakšna reklama, naj bo tudi toliko kratek, ker tako glasen, prenasičen z informacijami, a vendar privlačen je bil. Zlahka bi se odrekli kateri izmed pesmi in gledališko izpopolnili prizor telefonskega pogovora o paličnem mešalniku.
Vsega spoštovanja je vredna odločitev, da se lotijo teme oglaševanja, korporacij ipd. Čeprav se s temo ne ukvarjajo kot pionirji, pa jo vsekakor obravnavajo na zanimiv in inovativen način. Namesto predstavitve alternative so nam punce, s tehnično podporo fantov, pokazale potencirano stanje sveta. Pika na i je jalova pesem upora, ki je bolj podobna nekakšni žalostinki ob zavedanju lastne nemoči. Če se vsaj ena pojavi v vsaki reklami, se spodobi, da so nam to splošno antireklamo predstavile kar tri lepe ženske. Za razliko od tistih iz reklam so bile te tri močne. Tam so stale, govorile, kazale, igrale, pele … Vse, da bi nam pomele zaspane oči in prebudile možgane, ki komaj čakajo, da se sprijaznijo s svetom, s takšnim, kakršen je, in da zaspijo. Vsak je nadomestljiv. Nadomestljiv je znotraj sistema, ker sistem skrbi sam zase. Ti, ki iztopajo in spregovorijo, pa so nenadomestljivi in njih najbolj potrebujemo.
***
Vsebino Biltenov 49. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.
Povezave: