STA, 25. 10. 2018

Na Borštnikovem srečanju o umetniškem vodenju v slovenskih gledališčih

Festival Borštnikovo srečanje danes gosti simpozij Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije na temo umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih. Po navedbah društva gre za trenutno zelo perečo tematiko, ki si zasluži posebno pozornost, če želi institucija umetniškega vodje preživeti v napetosti med estetskim, ekonomskim in političnim.

Borštnikov prstan, Foto: Boštjan Lah

"Institucija umetniškega vodje je na udaru; od tega, da je znotraj gledališča potisnjena domala v zaodrje, ko se mora vsakodnevno prilagajati ekonomski logiki kulturnega menedžmenta in potrošniški kulturi poznega kapitalizma, do tega, da je obsojena na delovanje v odsotnosti kakršnekoli skrbno premišljene kulturne strategije političnega establišmenta," je izpostavil vodja simpozija, sociolog Tomaž Krpič.

Neke čarobne formule za rešitev tega problema nima. "Vsako gledališče ima svojo specifiko. Ima svojo zgodovino in iz te zgodovine je zrasla situacija v določenem gledališču. Sam bi si želel, da bi umetniški vodje imeli pri svojem delovanju močno podporo javnosti, kulturnega menedžmenta in stroke ter da bi ta podpora vodila do njihove avtonomije pri delovanju," je povedal.

Ob začetku simpozija je predstavil rezultate ankete, ki jo je opravil med umetniškimi direktorji slovenskih gledališč. Ugotovil je, da jih je okoli 30, od tegajih je bila manj kot polovica pripravljena sodelovati v raziskavi. Kot se je izkazalo, je v javnih institucijah več identifikacije s tem poklicem kot pa v nevladnem sektorju, pa tudi sicer se jih večina ne vidi kot del menedžmenta, čeprav uradno to so. "Večina jih prihaja iz umetniških poklicev. Sebe vidijo bolj kot umetnika, ne organizatorja," je povzel Krpič.

Večino umetniških direktorjev skrbi, da bi padla kakovost produkcije, največje nezadovoljstvo pa je čutiti do kulturne politike v državi. "Njihovo razmišljanje je že v osnovi drugačno od razmišljanja uradnikov na ministrstvu, bolj so usmerjeni v kvaliteto kot kvantiteto, zato prihaja do razhajanj," ugotavlja Krpič.

Upravnica in umetniška vodja Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje Tina Kosi je pritrdila. "Nobenega od nas ne moti, da stvari načrtujemo in poročamo, ker se nenazadnje zavedamo, da smo financirani iz javnega denarja. Nekateri od teh dokumentov so tudi nam v pomoč. Ogromno pa je nekih drugih tabel, poročil, papirjev, ki nikomur ne služijo," je povedala.

"Ne počutijo se kot umetniški vodje tudi zaradi tega, ker so okupirani z administrativnimi zadevami," je dodal publicist Rok Vevar. "Sistem nujno potrebuje določene spremembe. Posamezni elementi sistema namreč ne omogočajo razvoja gledališča. Preveč se osredotoča na kvantitativno plat, kvalitativno pa se zadeve slabšajo." Ne razume, kako lahko umetniški vodje pristajajo na takšne pogoje dela.

Simpozij bo popoldne kronala okrogla miza, na kateri bodo soočili poglede Jure Novak, Igor Pison, Marinka Poštrak in Igor Samobor. "Ključna ideja je dati besedo umetniškim vodjem, da povedo svoje mnenje, v kakšnih pogojih delajo, kakšne težave imajo in ali imajo predloge in želje, kako bi obstoječo situacijo rešili," je povedal Krpič.

Na Festivalu Borštnikovo srečanje sta danes na sporedu še predstavi Heroj 2.0 - Predstava vseh predstav Uroša Kaurina in Vita Weisa ter Visoška kronika SNG Drama Ljubljana. Dogajanje bo zaključil ambientalni projekt Mojce Kasjak Prebujanje spečega velikana - Druga priložnost, s katerim tematizira zanimivo preteklost in zanemarjeno sedanjost objekta nekdanjih zaporov za največjim nakupovalnim središčem v Mariboru.

Društvo gledaliških kritikov in teatrologov, Festival Borštnikovo srečanje