Novice

Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Samanta Kobal: "Kako mehek in udoben je takrat filmski ali gledališki sedež, ko se prepustim tvojemu igralskemu izrazu, ki je z vsako novo pojavnostjo širši, izraznejši in globlji v svojem dojemanju in podajanju človeških domovanj." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com. Več

Na rampi, Pismo mojemu igralcu

Koronavirus, Marjuta Slamič

Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Samanta Kobal piše dramaturgom. Več

Na rampi, Pismo mojemu igralcu

Koronavirus

Samanta Kobal je diplomirana dramaturginja, ki svojo ljubezen do gledališča in dramaturgije raziskuje, uresničuje, išče in zasleduje v pripovedovanju, klovnih, gledališki režiji in predvsem v součevanju in soraziskovanju gledališča – giba – besede z otroki in mladostniki. V intervalih se predaja pisanju dramskih besedil, kar ji omogoča potop v nikoli speči in dinamični svet odnosov, misli, čustev in hrepenenj, ki se prepletajo, rastejo in se razraščajo v vedno nove in nove svetove, ki postajajo živi, glasni in pripravljeni na takojšnje življenje, tukaj in zdaj. Kot doktorska študentka na Pedagoški fakulteti raziskuje čarobni in brezmejni svet zgodb in pripovedovanja. V branje priporoča besedilo I-z-š-t-e-v-a-n-k-e. Več

Izvolimo dramo

Simona Hamer, I-z-š-t-e-v-a-n-k-e