Odbor se je s položajem tretjega programa nacionalnega radia seznanil po tem, ko so skrb nad njegovim položajem izrazila številna stanovska društva v kulturi, na Društvu slovenskih pisateljev pa so decembra lani sklicali tudi javno tribuno v podporo radiu.
Pisma zaskrbljenosti so prejeli tudi v DZ po tem, ko je svet RTV Slovenija konec leta sprejel programsko-produkcijski in finančni načrt za leto 2024 ter zaradi domnevno slabega finančnega stanja zavoda predvidel okrnitev nekaterih programov, tudi Arsa, je razloge za sklic seje pojasnila poslanka NSi Iva Dimic.
Predvideno je bilo, da se bo program v letošnjem letu soočil z največjim finančnim rezom v zgodovini obstoja, zaradi česar bodo prisiljeni za 40 odstotkov zmanjšati produkcijo na različnih ravneh delovanja. To bi hkrati pomenilo krnitev arhiva resne in jazzovske glasbe za potrebe predvajanj na programu, kar je povezano tudi z glasbeno produkcijo RTVS, kjer so bili prav tako predvideni finančni rezi.
Ob navzočnosti predstavnikov nekaterih društev, ki so spregovorili o možnih posledicah za slovensko kulturo in jezik, če bi se zniževanje sredstev programu nadaljevalo, je predsednik uprave RTVS Zvezdan Martič pojasnil, da finančna sredstva omenjenih enot odstopajo le za okrog tri odstotke v primerjavi z letom 2023, kar so "prav tako stari podatki". Za večkrat izkazano slabo finančno stanje zavoda, ki se vleče več kot desetletje - pri tem je bila omenjena tudi nespremenjena višina rtv prispevka -, upa, da se bo našla rešitev v stabilnem financiranju.
Predsednik sveta zavoda Goran Forbici je dodal, da bi se Ars in glasbeno produkcijo lahko okrepilo le, če bi odvzeli kakšnemu drugemu področju, hitra intervencija pa je možna samo s takojšnjo novelacijo zakona. Direktor Radia Slovenija Mirko Štular je pojasnil, da se Ars financira izključno iz rtv prispevka, kar želijo nekoliko spremeniti. Odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus pa je med drugim pojasnila, da je to edini program na RTVS, ki sredstev ne sme pridobivati na trgu.
Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, so s stanjem na RTVS seznanjeni in se zavedajo pomena programa Ars. Povedal je tudi, da pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile bolj vzdržno financiranje RTVS, tudi glede omenjenega programa.
Odbor se je tako seznanil s položajem Arsa, ni pa izglasoval sklepov, s katerimi bi svetu in upravi RTVS predlagal, da Arsu in Glasbeni produkciji v letošnjem in nadaljnjih letih zagotovita vsaj višino sredstev iz leta 2023.
Prav tako ni podprl sklepa, da bi ministrstvu predlagal, naj skupaj z RTVS poiščeta možnosti, kako bi Arsu in Glasbeni produkciji ponovno omogočila nekdanji širši obseg opravljanja njunega poslanstva s spodbujanjem, snemanjem in razširjanjem slovenskega literarnega, glasbenega, filmskega in dramskega ustvarjanja.
Tatjana Greif (Levica) in predsednica odbora Sara Žibrat (Svoboda) sta denimo ocenili, da sklepi ne ustrezajo, ker posegajo v finančno in programsko avtonomijo zavoda in ker ministrstvo predlagano že izvaja.