Zlo predstavljeno na energičen način.
Fasciniranost nad zlom - ena od besednih zvez Philippa Calvaria, režiserja uprizoritve Koltèsovega Roberta Zucca, ni njen končni cilj, saj uprizoritev brez ene same prekinitve stremi in sega še daleč naprej, svetla podlaga na odrskih tleh pa je vedno bolj umazana.
Calvario nam skuša na vsak način predstaviti zlo in krvave posledice tega tako, da bi ga lahko sprejeli medse. To publika kaj kmalu stori s smehom in s tem sprejme groteskno naravo Koltèsovega teksta.
Vedno znova slečeni in nervozno razburjeni Marko Mandič v naslovni vlogi Roberta Zucca uspešno prikaže razdvojenost lika med otroka in odraslega, med življenje in željo smrti ter vpliv lastnega stanja na druge like, s katerimi je v različnih konfliktih. Ob njem se razvija lik Punce, ki jo, razdvojeno med naivnega nesrečnega otroka in željo po srečnejši odraslosti, odigra Tina Vrbnjak. Številna igralska zasedba skozi celotno uprizoritev drži napetost na višku in se ne spusti z določenega tona govora. Tekst je tako podan na agresiven način, ki še toliko bolj poudarja motiv nasilja v Koltèsovi drami.
V nasprotju s tem podajanjem ima celotna uprizoritev monoton ritem, ki ga lahko pričakujemo že po izmenični razvrstitvi prizorov med Zucca in Punco, ki ji dobro sledi scenografska zasnova Aurelie Maestre. Bivalnik, ki se s številnimi vrati prilagaja trenutnemu prizorišču in nekaj premakljivih sten, ki se ob spremljavi glasbe in mračne svetlobe premikajo in naznanjajo nov prizor. Vmes ohranja dinamiko število igralcev oz. likov, ki se zvrstijo na odru in ki z odlično izbranimi kostumi polnijo prazna, neposrečena mesta uprizoritve. Skoraj ves čas igralce na odru osvetljuje reflektor v obliki kroga, ki spominja na reflektorje kaznilnice ob iskanju pobeglih kaznjencev, vse to pa spremlja glasba polna pozitivne energije, ki gledalca pospremi tudi ven iz dvorane, saj si je ne more nehati prepevati. Še bolj se ta absurdna razlika med tematiko teksta in izborom glasbe pojavi ob veselem in energičnem poklonu, ob katerem bi lahko celo pozabili, kaj smo pred par sekundami gledali, in se vživeli v tekanje igralcev po odru, enak postopek pa režiser uporabi že na začetku, ko uprizori seznam oseb.
Višek tega groteskno predstavljenega zla se zgodi, ko režiser postavi igralce v vlogo ljudi/ljudstva med gledalce. Skozi vso uprizoritev se trudi razbiti mejo med igralci in gledalci s prehodi igralcev v avditorij. Ko se igralci dejansko pojavijo v ložah in od tam kričijo na oder, pa se zdi, da tudi publiko potegnejo v njihov svet niča. Edini posameznik v celotni zgodbi je Roberto, vsi ostali so le tipi. Na koncu pa še ta postane tip: Zucco, Roberto Zucco = zlo. Robertu avtor drame dodeli tudi nekakšno oznako iskalca, tako kot Punci. Oba sta iskalca ljubezni in sreče. Zucco to sporoča preko telefona, ki je pokvarjen in zaradi tega ne doseže nikogar. Kot pravi Punca, gre za užitke v trpljenju in iskanje sreče v nesreči.
Nič čudnega, da se Zucco na koncu dvigne v nebo, v sonce, ki ga sprej sploh ni videti. Zlo se dvigne nad vse ostale, saj je vedno prisotno. Nesreča je prisotna enako pogosto kot sreča. V svetu Roberta Zucca morda še pogosteje.
Bernard-Marie Koltès: Roberto Zucco
SNG DRAMA Ljubljana
Prevod: Aleš Berger, režiser: Philippe Calvario, dramaturginja: Diana Koloini; scenografinja: Aurelie Maestre; kostumografinja: Aurore Popineau; glasbeni opremljevalec: Eric Neveux; lektorica: Barbara Korun; oblikovalec svetlobe: Bertrand Couderc; borilni prizor: Sebastijan Starič; asistentka režiserja: Renata Vidič; asistent scenografije: Bine Skrt; asistentka kostumografije: Claire Schwartz, prevajalka na vajah: Ana Prislan.
Igrajo:
Roberto Zucco: Marko Mandić
Njegova mati / šefica: Milena Zupančič
Punca: Tina Vrbnjak
Njena sestra: Veronika Drolc
Njen brat: Valter Dragan
Njen oče / Melanholični inšpektor / Moški v parku: Marko Okorn
Njena mati / Kurba / Ženska v parku: Katja Levstik
Star gospod: Dare Valič
Elegantna gospa: Petra Govc
Otrok: Edvin Dervišević / Andrej Zalesjak
Gorila / Zvodnik: Gorazd Logar
Kurba, čisto iz sebe / Ženska v parku: Vanja Plut
Prvi stražar / Inšpektor / Prvi policist: Matija Rozman
Drugi stražar / Komisar / Drugi policist: Aljaž Jovanović
Kurbe, zvodniki, ženske in moški v parku: Maja Končar, Sabina Kogovšek, Barbara Žefran, Matevž Müller, Miha Rodman, Andrej Zalesjak / Edvin Dervišević
***
Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.