Tjaša Bertoncelj je urednica, dramaturginja, kustosinja in teatrologinja. Od leta 2019 je sourednica mednarodne strokovne revije za lutkovno umetnost in gledališče animiranih form Lutka in urednica Kritiške platforme sodobnega lutkarstva EU. – Več o avtorici

Evelin Bizjak (1992) je diplomirana komparativistka in študentka magistrskega programa dramaturgije in scenskih umetnosti. Ukvarja se s praktično dramaturgijo, dramskim pisanjem, teorijo gledališča in kritično refleksijo gledališkega ustvarjanja.

Rok Bozovičar (1989) deluje kot gledališki kritik, urednik, pisec, praktični dramaturg, vključeni kritik, moderator. Od leta 2021 je sourednik revije Maska in spletnega portala Neodvisni – teritorij sodobnih scenskih umetnosti. – Več o avtorju

Tomaž Gržeta (1986) je muzikolog in umetnostni zgodovinar, ki od leta 2009 deluje kot svobodni publicist - recenzent. Posveča se večinoma klasični glasbi – od komorne in stare glasbe do simfonične glasbe ter opere in baleta – ukvarjal pa se je tudi z zgodovino jugoslovanske popularne glasbe. Prav tako raziskuje tudi povezave med likovno in glasbeno umetnostjo. Svoje prispevke objavlja v časniku Večer ter v spletni reviji Odzven Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, pisal pa je tudi za 3. program Radia Slovenija (Program ARS), revijo Glasna Zveze Glasbene mladine Slovenije, Delov štirinajstdnevnik Pogledi ... Bil je zaposlen v Slovenski filharmoniji kot avtor in urednik tiskanih in spletnih publikacij, od leta 2015 pa sodeluje tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija kot avtor koncertnih listov za cikel Kromatika.

Blaž Gselman publicira ter prevaja humanistično literaturo iz angleškega in nemškega jezika. Običajno piše gledališke kritike in tekste s področja literarne sociologije. 

Ana Lorger (1995) je diplomirana komparativistka in filozofinja v končevanju magistrskega študija dramaturgije in scenskih umetnosti ter komparativistike. Ukvarja se s pisanjem gledaliških in literarnih kritik, preizkuša v lastnih ustvarjalnih procesih, praktični dramaturgiji, predvsem pa se rada predaja radijskim valovom.

Ivano Maričić (1995) zanimajo presečišča med glasbo in teoretsko psihoanalizo, še posebej glas. Občasno piše kritike in koncertne liste. Je magistra muzikologije, ki trenutno dela kot mlada raziskovalka na ZRC SAZU.

Tjaša Mislej je leta 2011 diplomirala iz primerjalne književnosti in filozofije. Študij je na drugi stopnji nadaljevala na slovenistiki in vzporedno na AGRFT, smer praktična dramaturgija in dramsko pisanje. Več let je delala kot mentorica mladinskih dramskih skupin (Zorana, Oksimoron). Od leta 2012 do 2014 je delala na Radiu Študent kot novinarka v kulturni redakciji in gledališka kritičarka. Od leta 2014 piše članke za gledališke liste (SNG Drama Ljubljana, SLG Celje in PGK). Večkrat je bila asistentka dramaturgije v SNG Drama Ljubljana in v PG Kranj (2014–2016). Leta 2014 je na TSD prejela Grumovo nagrado za mladega dramatika za dramo Panj (2014). Njena drama Zarja in Svit je bila izbrana na natečaju JSKD in natisnjena v zbirki Spetka (2014). Drami Panj in Zarja in Svit sta bili bralno uprizorjeni v SNG Drama (2014 in 2016). Drama Panj je bila krstno uprizorjena v KD Kamnik leta 2015. Drama Skladišče je bila bralno uprizorjena v Mini teatru (2018) v sklopu festivala Vzkrik. Kot dramaturginja in soavtorica besedila je sodelovala pri predstavi Satirikonijada (GT22, 2018, r: Tjaša Črnigoj). Aprila 2020 je v sklopu 50. Tedna slovenske drame za besedilo Naše skladišče prejela nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo. Besedilo je bilo leta 2020 krstno uprizorjeno v Prešernovem gledališču Kranj (r: Mateja Kokol). Drama Naše skladišče je leta 2020 izšla tudi v reviji Sodobnost, letnik 84, številka 7-8. Kot soavtorica dramskega omnibusa je sodelovala pri predstavi Tišina med nami (MGL, 2020, r: Nina Šorak). Njena radijska igra Grške počitnice (r: Alen Jelen) je bila v aprilu 2021 premierno predvajana na Prvem programu Radia Slovenija v sklopu mednarodnega cikla Obrazi migracij, ki ga je zasnovala dramaturginja Vilma Štritof.

Kaja Novosel zaključuje magistrski študij dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Ukvarja se s snovanjem dramskih in radijskih besedil, piše pa tudi kritike. Je redna dramaturška sodelavka uredništva igranega programa Radia Slovenija.

Ana Obreza (1990) je poslušalka, opazovalka, bralka, zapisovalka, snovalka, ustvarjalka. Po izobrazbi dramaturginja, po naravi umetnica se največ ukvarja z literaturo, glasbo in gledališčem – raziskuje različne oblike pisanja ter glasbenega snovanja. – Več o avtorici

Mojca Podlesek (1995) je diplomirana dramaturginja. Deluje kot sourednica odrske redakcija na spletni platformi Koridor – križišča umetnosti in tekstopiska.

Maša Radi Buh je samozaposlena kritičarka in raziskovalka performativnih študij. Na različnih spletnih platformah (Neodvisni, portal Kritika, Radio Študent) in v publikacijah objavlja strokovne članke ter recenzije o plesu in sodobnem gledališču, od leta 2021 pa je tudi del uredniškega odbora platforme Kritika. Deluje tudi v teoretsko-raziskovalnem kolektivu skupaj z Varjo Hrvatin in Jakobom Ribičem, kjer teorijo dekodirajo s prakso, prakso razmišljajo s teorijo ter uprizoritveno umetnost približujejo širšim ali obrobnejšim družbenim vprašanjem. Je članica izvršnega odbora Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ter upravnega odbora Društva za sodobni ples Slovenije.

Jaka Smerkolj Simoneti (1997) zaključuje magistrska študija gledališke režije in dramaturgije. Poleg praktičnega dela v uprizoritvenih procesih ga najbolj zanima refleksija sodobnih gledaliških pojavov in njihovo zgodovinjenje.

Nika Švab je literarna komparitivstka in dramaturginja. Kot samozaposlena v kulturi deluje kot dramaturginja, dramatičarka in kritičarka. Večinoma piše – kritike, refleksije, dramska besedila, analize, članke za gledališke liste in pedagoška gradiva –, občasno tudi performira, moderira, urednikuje in izvršno producira festivale.

Ivana Zajc je literarna raziskovalka, ki deluje na Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici in na tamkajšnji Fakulteti za humanistiko. Magistrirala je na Oddelku za slovenistiko in Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete, kjer je tudi doktorirala. Z gledališčem in dramatiko se ukvarja tako kot kritičarka kot tudi v svojih strokovnih razpravah.

Metod Zupan (1998) je magistrski študent sociologije kulture in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2021 na Redakciji za kulturo in humanistične vede Radia Študent deluje kot redaktor oddaje Teritorij teatra ter novinar in kritik sodobnih uprizoritvenih žanrov in robnih urbanih zvrsti. Občasno objavlja tudi na drugih platformah kot sta Neodvisni.art in Aplavz.art ter nastopa s kolektivom The Feminalz v Tehnoburleski Tatovi Podob.