Dramatičarka in scenaristka Iza Strehar, predstavnica najmlajše generacije ustvarjalcev, si je za temo komedije Vsak glas šteje izbrala predvolilno politično zakulisje. Vsak glas šteje je politična satira, ki prerivanje za oblast in barantanje s položaji, karierami in financami kaže tako suho in cinično, da vsa banalnost golega trgovanja z družbenimi odnosi zadene gledalca direktno v obraz. Kritično ost neposredno usmerja na svoje poudarjeno poenostavljene like, posredno pa tudi na gledalca v dvorani, ki se zlahka prepozna v vlogi javnosti tukaj in zdaj, te javnosti, ki bodoče ali aktualne politike presoja po njihovi popularnosti in s tem sodeluje v začaranem krogu neumnosti in pritlehnosti, ki jo gleda na odru.
Strokovna žirija je v utemeljitvi zapisala: »Vplivna in anonimna strica iz ozadja si za predsedniškega kandidata izbereta primerno gnetljivega »nečaka« in ga začneta uriti za spopad in zmago na prihajajočih volitvah. Pri tem kakopak ne izbirata sredstev. Vsi, ki so po spletu naključja vpleteni v ta ris, od novinarjev do visokošolskih profesorjev, se izkažejo kot slinarji, upogljivci, ritolizniki in se brez večjih težav pustijo podkupovati. Le da je cena, ker gre za komedijo oziroma, če smo natančni, za politično satiro, bizarna oziroma smešna. Namesto denarja, vpliva in moči si želijo vstopiti v svet umetnosti, postati dobri in slavni pesniki in si s tem kupiti nesmrtnost. Projekt propade, ker kandidat vseh svojih nalog ne zna dobro izpolniti. A se na koncu odloči, da se bo tudi sam raje kot politiki zapisal umetnosti.
Duhovita politična satira, kakršnih pri nas ni v izobilju, se dotakne provincialne plemenske povezanosti, kjer se vsi poznamo in je vse mogoče. Mogoče je spremeniti vsak razpis, zamajati vsakega novinarja, podkupiti vsakega kritika, vplivati na vsak medij. V celotni parodiji je nepremakljivo samo mlado dekle, hči predsedniškega kandidata, ki v svoji feministični drži pogumno kljubuje seksistični moški matrici in ostaja neomajno na položaju mačistične borke za svoje pravice.
Igra se norčuje tako iz lobističnih mrež, medijev, vplivnih povezav, kratkotrajnega uspeha in slave, ki ju omogočajo mediji, starih stricev iz ozadja in tako imenovanih novih obrazov, seksizma in celo zagledanosti v odrešitev new age receptov o zdravem življenju.
Klub dejstvu, s katerim se tako radi pohvalimo, da je slovenska dramatika utemeljena na Cankarjevi politični komediji, pa se poklicni dediči malokdaj spoprijemajo z enako ali podobno temo. Zato je tolikanj hvalevredneje, da smo po dolgem času spet dobili aktualno politično satiro, ki kritično in humorno govori o našem kontekstu, o družbi in okolju, ki nas zaznamujeta in nemalokrat tudi usodno določata.«
