Racionalistični Hermokrat zavrača vsa čustva in razglaša ljubezen za iluzijo. Leonida je v želji osvojiti Agisa neustavljiva: za dosego svojega cilja je pripravljena uporabiti vsa sredstva – na posestvo se ji posreči priti z zvijačo: preobleče se v fanta. Tudi s pomočjo laži in goljufij se spretno izvije iz vsake zagate, brez pomislekov podkupuje služinčad in je pravi ženski Don Juan, ki se ne ozira na zlomljena srca. Leontine do konca igre vodi za nos kot moški, drugima dvema pa ob novih lažeh razkrije svoj spol in tako nazadnje doseže, da se vanjo zaljubijo vsi trije. In vse, kar počne, z veliko lepimi besedami in precej manj lepimi dejanji počne v imenu kreposti, maščevanja, politike … in resnične ljubezni!
Kontroverzni Marivaux je eden najpomembnejših francoskih dramatikov 18. stoletja, od nekaterih preziran, od drugih poveličevan. Napisal je številne igre za pariški gledališči Comédie-Française in Comédie Italienne. Čeprav rokokojska komedija Triumf ljubezni v času svojega nastanka ni bila cenjena, pa danes sodi med bolj znana Marivauxova dela in vsebuje vse značilnosti njegove dramatike. Komični prizori se izmenjujejo s sentimentalnimi, naivnim ljubezenskim izpovedim sledijo izlivi hlinjenih čustev. Vse v tako imenovani »marivojščini«, visoko privzdignjenem, bravuroznem in izumetničenem jeziku. Marivauxovo gledališče je gledališče ljubezni, o tem ni dvoma.
