Stoli

Po mnenju mnogih najboljša Ionescova drama se ukvarja s temeljnimi vprašanji življenja. Kaj posamezniku in partnerskemu odnosu prinesejo neizpolnjene želje in pričakovanja od enega do drugega in kje je prostor za neuslišana hrepenenja in začetek novega? Stare rane je konec koncev lažje pustiti, kot pa jih prenašati celo življenje in biti vsak dan znova opominjan na to, kar bi lahko bilo, če.  Pri sicer izredno interpretativno odprti drami je v središču par in njuno prizadevanje za nepozaben zadnji dan, zaradi katerega bosta tudi onadva težje pozabljiva. Med čakanjem na svojo odrešitev sta se prisiljena soočiti z duhovi iz preteklosti, kar kombinirata s tipično človeško željo po prikazovanju svojega življenja boljšega, kot je v resnici. Kljub njunemu trudu, da pripravita popolno zabavo, se večer spremeni v pogrevanje potlačenih romantičnih frustracij, seksualne neizživetosti in vojaških travm. Skozi ta kaos pa se prikaže tudi druga plat njunega odnosa, preko katere gledalec spozna, da obstaja toliko vrst ljubezni, kolikor je na svetu ljudi.