Charlesa Dickensa poznamo predvsem kot najslavnejšega romanopisca viktorijanske dobe, manj pa kot avtorja kratkih zgodb. Zgodba Sanje o zvezdi (A Child's Dream of a Star, 1850) je nastala kot odmev na smrt pisateljeve sestre. Globoka izkušnja smrti ljubljenega človeka, ki ni v življenju prihranjena nikomur, je upodobljena v zgodbi glavnega junaka, ko se sooča s smrtjo sestre in mame. Vendar jo Dickens oblikuje v prelepo pripoved o presežnem – o zvezdi – kamor je vsakdo namenjen in kjer se bo s svojimi ljubimi znova srečal. S predstavo se selimo v minule čase, a govorimo o univerzalnih vprašanjih začetka in konca vsega, kar je živo. Na ta temeljna vprašanja iščemo odgovore od ranega otroštva – časa čudenja vsemu, kar nas obdaja – do trenutka, ko zapustimo ta svet, le oblike vprašanj in odgovori nanje se spreminjajo skozi življenjska obdobja.
Umetnost ponuja nadvse raznolike upodobitve – ne samo kot odgovore, ampak v obliki namigov, slutenj in odstiranj novih vprašanj za razmislek. Včasih na na videz preprost način, ki je poln lepote in poetične resnice; to razumejo in čutijo tako otroci kot odrasli.
