Plešasta pevka

Če je bila včasih Plešasta pevka fikcija, je danes realnost. Naša življenja so Plešasta pevka, ki se še vedno, po toliko letih, češejo enako. Absurd je na neki način potlačena erotika, obsesija, strah in želja po tem, da si opažen. Ideologija sreče in užitka je bolezen, ki pesti enaidvajseto stoletje in v družbi zbuja anksioznost. Človek, ki uživa in je srečen, je tako postal merilo sveta. Množica ni samo najnovejši azil, temveč tudi mamilo posameznika. Obstajam samo takrat, kadar sem opažen in kadar drugim dokažem, da uživam. Živimo v času spektakla, kjer je prvi vstop v javnost izredno pomemben za izgradnjo podobe, in tudi v času obsojenosti na druge. Ampak kaj se zgodi takrat, ko nikogar ni, kdo postanemo?