Predstava je narejena po prvi Kekčevi prigodi, ki jo je Josip Vandot opisal v knjigi Kekec na hudi poti. Še preden je ukanil samotarsko zeliščarico Pehto in divjega lovca Bedanca, se je Kekec s svojo starejšo polsestro Jerico izgubil, tako da sta namesto do Tretje doline prišla do dveh bajeslovnih bitij, gorske vile Škrlatice in divjega moža Prisanka, pri katerem Kekcu grozi, da bo moral vse življenje pasti divje koze.
Gre za edino Kekčevo pripoved, ki je še ne poznamo s filma. V njej je še posebej izpostavljeno nasprotje med dobroto in sebičnostjo, kar jo dela v današnjem času še bolj aktualno kot ob nastanku. Za predstavo, ki bi morala razveseljevat tako odrasle kot ortroke, so narejeni izvirni songi v nekoliko posodobljeni Kekčevi maniri.
Kdor vesele pesmi poje,
mora peti jih po svoje,
ker je danes takšen čas,
da pesem ni več od vseh nas.
Kar je drobna ptička pela,
le zakaj jaz ne bi smela
ponoviti za njo,
da je zdaj tako tiho.
