Dramo Nebeški odred je Đorđe Lebović napisal skupaj z Aleksandrom Obrenovićem po lastnih izkušnjah v drugi svetovni vojni v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz. V taborišče prispe nova skupina taboriščnikov. Odredijo jim delo pri krematoriju z obljubo, da si bodo s tem delom podaljšali življenje za tri mesece, nato pa bodo sežgali tudi njih. Prvi del skupine meče v komore pesticid ciklon B, drugi del skupine pa zažiga trupla. Dogajanje spremlja razvoj posameznih dramskih oseb v pretresljivih in krutih življenjskih okoliščinah. Skupina se začne ob spoznanju o človeški minljivosti in soočenju z bližino lastne smrti organizirati in pripravljati za pobeg. Drama izpostavlja prelomni trenutek v zavesti človeka, ki se pod prisilo odloči delovati v službi zla, da bi ohranil lastno življenje tudi v najbolj nečloveških okoliščinah. Zastavlja nam vprašanji, kako daleč je pripravljen iti človek za ohranitev lastnega življenja in kaj vse je sposoben storiti sočloveku, da bi rešil sebe.
Delo srbskega dramatika in scenarista Đorđa Lebovića (1928–2004) je usodno zaznamovala težka izkušnja koncentracijskih taborišč. Pri petnajstih letih je bil zaradi židovskega porekla interniran v nemška koncentracijska taborišča Auschwitz, Mauthausen in Sachsenhausen. Taborišča je preživel in po vojni začel študirati na Tehnični fakulteti v Beogradu, kmalu pa se je prepisal na Filološko fakulteto. Po končanem študiju je delal kot kustos v Muzeju gledališke umetnosti, kasneje je postal direktor Beograjskega dramskega gledališča. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik Združenja dramskih piscev Srbije. Pisal je gledališke, radijske in televizijske igre ter scenarije za filme, med njimi sta najbolj znana Valter brani Sarajevo in Partizanska eskadrilja. Njegove gledališke in radijske drame so bile uprizarjane v Avstriji, Italiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, na Norveškem, v Veliki Britaniji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, v Rusiji, Bolgariji, Romuniji in ZDA. Dobil je več Sterijevih nagrad za drame Nebeški odred (skupaj z Aleksandrom Obrenovićem), Haleluja in Viktorija. Prejel je mednarodno nagrado Prix Italia. Za Traganje po pepelu je prejel nagrado Združenja italijanskega tiska. Dobil je več nagrad na festivalih jugoslovanske radijske igre.
Srbski dramatik Aleksandar Obrenović (1928–2005) je študiral na Filozofski fakulteti v Beogradu, po koncu študija je delal kot novinar in dramaturg. Leta 1961 je postal prvi umetniški vodja znamenitega festivala Sterijevo pozorje. Pisal je drame, scenarije za filme in adaptacije. Ukvarjal se je z gledališko in filmsko režijo ter slikarstvom. Za svoje delo je prejel dve Sterijevi nagradi (za Nebeški odred skupaj z Đorđem Lebovićem in dramo Sence in variacije skupaj z Miodragom Pavlovićem) in mednarodno nagrado Prix Italia za radijsko igro Ptica. Njegova dela so prevedena in natisnjena v več kot dvajsetih državah.
