Eric Michael Packer, newyorški multimiljonar, si nekega dne v aprilu zada na videz preprosto nalogo: obiskati frizerja na drugem koncu Manhattna. Potovanje v razkošni, neprebojni, visoko tehnološko opremljeni beli limuzini se izkaže za nič manj kot futuristično odisejado. Packerju pot prestrezajo prometni zamaški zaradi obiska predsednika ZDA, antikapitalistični protest in pogrebna povorka za sufijskim reperjem. Ovinki do cilja se daljšajo še zaradi naključnih srečanj z ženo in nenaključnih "srečanj" z manj usodnimi ženskami. Na račun samozavestnega prepričanja, da bo vrednost japonskega jena padla, Packer mimogrede izgublja velikanske vsote svojega in tujega kapitala. Izključevanje možnosti nepredvidljivega, na katero ga tiho opominja njegova asimetrična prostata, pa ga ne stane le denarja, ampak tudi iluzije o lastni nesmrtnosti. "Ko bom umrl, me ne bo konec. Sveta bo konec."
Kozmopolis govori o samomoru, o nori gonji za znanjem – o želji po nesmrtnosti skozi informacije – in o propadu, ki sledi. Je ena tistih jasnovidnih tem, ki bolj odmevajo danes, ko padajo naši titani financ, kot pa v času njenega nastanka. Je na točki med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, tisti nemogoči tekoči kontinuiteti, ki združuje naš notranji in zunanji svet. Ko se Packerjev svet sesuje, se znajde odmaknjen od dojemanja realnosti. Na dogodke reagira delček sekunde, preden se sploh zgodijo, vendar jih ne napoveduje, doživlja jih v izolaciji, ni omejen s čustvenimi, družbenimi faktorji, ki nas določajo: opazuje in ne sodeluje v človeškem trudu. Pada iz časa. Je nepriklopljen. »Ljudje v najbolj tihih urah noči premišljujejo, kdo so,« piše DeLillo, kot odmev Nietzscheja.
***
Don DeLillo, rojen 1936 v New Yorku, je ameriški romanopisec, dramatik in esejist. Teme njegovih del so izjemno raznolike - od športa in zapletenosti jezika, matematike, hladne vojne, digitalne dobe do politike, ekonomije in globalnega terorizma. V Slovenščino sta prevedena dva njegova romana, Beli šum in Kozmopolis.
Ko je doštudiral komunikacijske umetnosti na univerzi Fordham v Bronxu, se je zaposlil v oglaševanju, ker ni mogel najti dela v založništvu. Pet let je delal kot tekstopisec. Svojo prvo kratko zgodbo z naslovom The River Jordan je objavil leta 1960. Šest let kasneje se je lotil prvega romana. Napisal je večje število romanov, kratkih zgodb, esejev, iger in scenarijev. Za svoja dela je prejel tudi mnoge nagrade in nominacije. Med najbolj znanimi deli so: Beli šum, Libra, Mao II, Underworld in Kozmopolis, po katerem je bil posnet istoimenski film v režiji Davida Cronenberga.
